Nešplja je nezahtevna sadna vrsta, ki redno in obilno rodi. Odlikuje se tudi po tem, da je ne napadajo bolezni in škodljivci, zato ni potrebne nobene zaščite za pridelavo povsem ekološkega sadja. Plodovi so uravnoteženega sladko-kiselkastega okusa, zato so za marsikoga med najboljšimi.
Nešplje dozorevajo po prvi slani, včasih so na drevesih do novega leta, in četudi večkrat preko noči zamrznejo in se podnevi odtajajo, jim to prav nič ne škoduje.

Ker je nešplja samooplodna sadna vrsta, je dovolj, da se posadi eno drevo, ki potem redno rodi.

Tudi v letih, ko pomrzne vse ostalo sadje (kakor je bilo letos in večkrat zadnja leta), bo pridelek nešpelj obilen, saj drevo cveti šele konec junija, ko ni nobene več nevarnosti za pozebo.

Ker nešplje najpozneje cvetijo, tudi najbolj pozno dozorevajo. V tem času, torej novembra, so drevesa polna rjavih sadežev, ki so najbolj prepoznavni po veliki »muhi«. Plodovi so v tem času še zelo trdi ter zaradi trpkosti domala neužitni, po prvi slani pa se omedijo in niso več trpki, saj se tanini pretvorijo v sladkorje.

Veliko prej so užitni, če jih v kleti položimo med jabolka, a najboljšega okusa so nešplje, ki so na drevesu do užitne zrelosti. Takrat jih je treba previdno utrgati, in sicer tako, da plod zasukaš (in ne samo potegneš).
Nešplje so najboljše kot presno sadje. Nekateri pripravljajo tudi marmelade, kar pa je precej zamudno, saj plodovi vsebujejo veliko debelejših pešk.