Po spravilu pridelkov z njiv je optimalni čas za jemanje vzorcev tal za kemično analizo, kar je osnova za izdelavo gnojilnega načrta.
Vzorce tal lahko pobiramo s sondami, ki so namenjene prav vzorčenju tal, ali pa z lopato. Za orne površine se jemlje vzorce iz globine ornice, za trajno travinje pa 6 do 7 cm globoko. Pomembno je, da je vzorec za laboratorijsko analizo odvzet enakomerno po vsej površini. Pripraviti je treba 0,5 do 1 kg vzorca, zato se v ta namen uporabi vedro. Ob pripravi vzorca za laboratorij se zemljo dobro premeša ter odstrani kamenje in rastlinske ostanke.

Vzorec zemlje se lahko odda v PVC vrečki, na katero je potrebno napisati: ime in priimek, točen naslov naročnika analize, davčno št. za davčne zavezance, KMG MID številko, št. gerka, dejansko enoto rabe, kulturo, površino vzorčene enote, globino in datum odvzema vzorca.

Informacija o rodovitnosti tal in optimizacija gnojenja kmetijskih površin zmanjša proizvodne stroške in prispeva k boljšim pridelkom na njivah in na trajnem travinju.

Primer gnojilnega načrta, ki ga je pripravila Marija Kalan iz KGZ Kranj.

Pri operaciji Precizno gnojenje in precizno škropljenje (PGS), ki se izvaja v okviru intervencije KOPOP_NV, je ena od zahtev tudi izdelava gnojilnega oziroma škropilnega načrta, iz katerega mora biti razvidno zmanjšanje porabe gnojil oziroma fitofarmacevtskih sredstev (FFS) zaradi izvajanja te operacije.
Upravičenci, ki so vključeni v operacijo PGS, morajo imeti izdelan gnojilni oz. škropilni načrt in ga hraniti na kmetijskem gospodarstvu (KMG), vključno z deklaracijami za mineralna gnojila in FFS ter računi o nakupu mineralnih gnojil in FFS.