“Žitne silaže so primerna krma za prežvekovalce (govedo in ovce) predvsem v sušnih obdobjih in za področja, kjer koruza slabo ali ne uspeva. Siliranje žit je tudi rešitev za spravilo žit po poškodbah in škodi po neurjih. V literaturi jih poznamo tudi pod imenom GPS (Ganzpflanzensilage). GPS pomeni, da se požanje in silira celotne rastline žit. Žita za silažo v večini siliramo s koruznimi kombajni. V normalnih razmerah so za siliranje bolj primerna ozimna, lahko pa siliramo tudi jara žita,” je za Kmečki glas napisala Jasmina Slatnar, specialistka za živinorejo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana.

“Na splošno velja, da so za siliranje celega žita primernejši tritikala, krmna in krušna pšenica in ječmen. Predvsem tritikala ima zelo visok pridelek in tudi visoko energijsko vrednost, pšenica pa ima nekoliko manjši pridelek in zelo visoko energijsko vrednost. Vsebuje tudi največ škroba. Manj primerna sta rž in oves zaradi slabše prebavljivosti in nekoliko nižje energijske vrednosti. Rž ima podobno kot tritikala visok pridelek. Na količino pridelka in hranilno vrednost vplivajo tudi sorte žit.

Optimalni čas žetve

To je najpomembnejši dejavnik kakovosti žitnih silaž. Večina novejše literature priporoča spravilo in siliranje pri zrelosti zrnja od konca mlečne do začetka voščene (testaste) zrelosti.

Najprimernejša je mehka voščena zrelost, to je takrat, ko so žitna zrna še delno mehka, suha in še počijo pri močnem pritisku z nohtom. Klas in steblo žita naj bosta večji del še zelena do rahlo rumenkasta. Bolj rumen je lahko še spodnji del stebla ter spodnja dva lista.

Sušina krme pri spravilu

Najprimernejša sušina za spravilo je med 35–40 %. Najoptimalnejši čas za spravilo pri primerni sušini težko določimo predvsem v toplem ali hladnem vremenu. Žito takrat hitro pridobiva na sušini, lahko tudi do 50 g/kg SS/dan. Tudi zrelost zrnja se hitro spreminja, zato moramo posevke redno opazovati.

Če siliranje žit ni naša izbira, ampak prisila zaradi poškodb oz. škode po ujmah, se priporoča – v kolikor je seveda to mogoče – da se primernost žita za spravilo žitne silaže določa tudi glede na zrelost zrnja. Pri zrelosti zrnja konec mlečne zrelosti se silira pri sušini 30-35 %, v optimalni mehki voščeni zrelosti pri 35-40 % SS in v primeru, da je zrnje že zrelejše, pri suhi snovi od 40-50 %.

Dolžina rezi

Dolžino rezi se prilagaja sušini. Pri priporočljivi sušini se masa zreže na dolžino 6 do 10 mm, pri bolj suhi masi pa krajše, na cca 5 mm. Če je zrnje trše od voščene zrelosti, je potrebno tudi drobljenje zrn.

Posebnosti poteka fermentacije pri siliranju žit

Žitna masa je drugačna od travinja in koruze za silažo. Žita vsebujejo manj sladkorjev, nitratov in več slame ter posledično tudi več zraka med delci krme. Obstaja večja nevarnost nastanka maslene kisline in naknadnega pregrevanja silaže po odprtju silosa. Velika nevarnost pri poškodovanih žitih pri neurjih je, da bo masa krme tudi onesnažena z blatom in zemljo, kar še dodatno ogrozi pravilen potek fermentacije. V vsakem primeru je uporaba silirnih dodatkov ne samo priporočljiva, ampak skoraj obvezna. Uporabimo silirne dodatke, ki vsebujejo mlečnokislinske bakterije, ki pretvorijo sladkorje v mlečno kislino, hitro znižajo pH in zavrejo delovanje škodljivih bakterij. Z uporabo silirnih dodatkov se tudi zmanjšajo izgube v krmi, ostane več energije in izboljša se njena prebavljivost. Izbrati moramo silirne dodatke, ki imajo zadostno število bakterij, vsebovati morajo vsaj 10⁵ – 10⁶ CFU/g krme. Pri manjšem številu je možno, da mlečnokislinske bakterije nimajo vpliva na fermentacijo in prevlada naravna mikroflora. Pri zelo suhi masi je potrebno dodati silirne dodatke, ki vsebujejo tudi bakterije (npr. Lactobacillus buchneri), ki pretvorijo del mlečne kisline v ocetno in izboljšajo aerobno stabilnosti. To podaljša proces fermentacije in taki silosi se lahko odprejo najprej osem tednov po zaključku spravila. Tako fermentirana silaža je bolj obstojna in prebavljiva. Priporočajo se predvsem silirni dodatki, ki imajo kombinacijo obeh tipov bakterij, v primeru hujšega onesnaženja tudi organske kisline. Nekateri proizvajalci ponujajo tudi posebne silirne dodatke, primerne posebej za žitne silaže.

Tlačenje žitne silaže

To je ena ključnih točk pri siliranju žit, ker žita vsebujejo stebla, liste in zrnje. Masa žit ima precej t. i. “vzmetno” strukturo. Nalagane plasti mase v silosu morajo biti tanjše, med 20-25 cm, tlačenje mora biti sprotno in intenzivno. Silos se mora tudi zelo hitro zapreti in dobro obtežiti.  

Siliranje žit v bale

Ali so žita primerna za siliranje v bale? DA.

Še posebej so bale primerne za manjše kmetije, ki imajo manjši dnevni odvzem. Primerno je tudi za ekološke reje.

Siliranje žit v bale se priporoča tudi, kadar siliramo skupaj mešanico žit in stročnic (npr. krmi grah). Pred spravilom v bale pokošena masa ne sme ležati predolgo na tleh, saj se s tem še poveča izguba zrnja in tudi zmanjša prebavljivost te krme.

Za siliranje v bale se priporoča nekoliko višja sušina mase kot za spravilo v silose od (40-50 %). Pri visoki sušini, npr. več kot 60 %, fermentacija slabše poteka in posledično silaže lahko plesnijo.

Dolžina rezi naj bo najkrajša, kolikor to dopušča število nožev v balirki. Najpomembnejše pri siliranju v bale pa je število ovojev folije in gostota silaže. Ta naj znaša 230 kg SS/m³ pri sušini okoli 35 % oz. vsaj 260 kg SS/m³ pri sušini okoli 45 %. Žitna silaža je v balah bolj občutljiva za kvasovke in plesni kot npr. travna silaža. Zato se priporoča najmanj šest slojev folije. S tem se zmanjšajo možnosti poškodb folije in plesnenje ter segrevanje silaže.

Hranilna vrednost žitnih silaž

Odvisna je predvsem od vrste žita, deleža in polnosti klasa, višine žetve in termina žetve. Zaradi lažjega razumevanja navajamo energijske ocene strnih žit po starem sitemu GfE.

Višina žetve ima vpliv na energijsko vrednost in količino pridelka. Višje, kot je požeto, višja je energijska vrednost in manjši pridelek. Nižja žetev pomeni nižjo energijsko vrednost in višji pridelek.

Najvišjo energijsko vrednost od 6,0 do 6,4 MJ NEL oz. 10,1 do 10,7 MJ ME imajo visoko žete (z delež slame do 50 %) najboljše pšenice in tritikale. Nekoliko nižjo energijsko vrednost, od 5,7 do 5,9 MJ NEL-a oz. 9,6 do 9,95 MJ ME imajo silaže iz slabših ali nizko žetih pšenic in tritikal ter ječmena. Najnižjo od vrednost od 5,2 do 5,5 MJ NEL-a ali od 9,0-do 9,4 MJ ME imajo silaže iz ovsa in rži ter ostalih žit s slabimi klasi ter velikim deležem slame. Delež beljakovin se giblje med 8,5 in 13,9 %/ kg SS. Najvišji delež beljakovin imajo silaže iz pšenice in tritikale. Poskusi so pokazali, da se s kasnejšo zrelostjo prebavljivost vlaknine znižuje, škrob pa narašča. Skupna energijska vrednost pa ostaja precej podobna.

Zauživanje in priporočila za dnevno krmljenje žitnih silaž

Živali zelo rade jedo žitne silaže, če prijetno dišijo, niso onesnažene, so dobro prebavljive in hranljive. Silaža ima ugoden učinek na prežvekovanje, a žal ni popolno nadomestilo za koruzno silažo. Zaradi veliko vplivov je njena dejanska uporabna vrednost zelo nepredvidljiva, zato priporočamo, da to silažo pošljete v analizo pred začetkom krmljenja. Cena analize je 30,10 evra (cenik laboratorija LKS 2026).

Priporočila za krmljenje

Za dojilje, plemenske telice in pitance (nad 200 kg TT) se priporoča vključiti do 20 % dnevne količine zaužite krme, za molznice pa 10 do 15 kg sveže krme/dan. Najboljšim molznicam je potrebno dodati še drugo energijsko bogato krmo.