V teh dneh so tako rekoč idealne vremenske in talne razmere za sajenja krompirja. Na Dolenjskem so semenski krompir sadili na številnih njivah, a kot je bilo opaziti, v glavnem le za samooskrbo družine, kakšne večje površine pa bodo kmetje namenili koruzi. Nekateri jo celo že sejejo, a kot pravijo strokovnjaki, je to povsem prezgodaj. Načelo: da je le delo opravljeno – ni vedno najboljše.

Poznavalci trga s krompirjem pravijo, da bo letos posajenega še manj kot lani.

Lanskim težavam s krompirjevo plesnijo je sledil padec cene krompirja pozimi, razlog pa je bil seveda uvoz. Vse to kmete odvrača od pridelave tega, nekdaj enega od osnovnih pridelkov s slovenskih njiv.

Kot pravijo kupci semenskega krompirja, je to pomlad tudi veliko težav s semenom, ki že zdaj gnije. Nekateri so ga kupili že januarja, in če kakovost ni bila ustrezna, se je zdaj pokazalo, da ga nima smisla saditi. Tudi to je eden od razlogov za manjši interes po sajenju.

Na enake površine kot lani ga bodo sadili le tisti, ki imajo pogodbe z veletrgovinami in s tem zagotovljen odkup.

Primer dobre prakse, ki kmetom vliva optimizem, pa je Občina Medvode, kjer župan in predsednik odbora za kmetijstvo razumeta pomen lokalne hrane v javnih zavodih. Zato v tej občini zelo spodbujajo lokalno pridelavo, še posebej ekološko in integrirano v kontroli. Lokalno je najboljše, pravijo, sklepajo pogodbe s kmeti za pridelavo krompirja in zelenjave, jim zagotavljajo odkup in tudi zelo solidne odkupne cene.

Lani je bila v Občini Medvode pogodbena odkupna cena za mladi krompir 1 €/kg, za pozni krompir pa 85 centov/kg. Tudi letos naj bi bile enake cene. Zaradi teh dobrih pogojev so nekateri kmetje podvojili pridelovalne površine za krompir.

Naj bo Občina Medvode zgled tudi drugim občinam. Kajti to ni dobro samo za kmete, ampak tudi za oskrbovance v vrtcih, domovih za ostarele in za šolarje, katerim je prav nameniti kakovostno hrano..