Največja težava opraševalcev je pomanjkanje hrane. Opraševalcem najbolj pomagamo s tem, da jim zagotovimo hrano. Najpomembnejši vir hrane so pisani, cvetoči travniki. Pomembne so tudi javne zelene površine in vrtovi.

Mnogi travniki so danes bolj gnojeni, zgodaj in pogosto košeni in zato ne zacvetijo. Tudi na vrtovih pogosto vidimo skrbno negovano angleško trato. Oboje je z vidika opraševalcev zelena puščava. Z vidika biodiverzitete in ohranjanja biotske pestrosti pa prav tako.

Zaradi vsakoletne zgodnje in večkratne košnje travniki nikoli ne cvetijo in ne semenijo. Travna ruša postaja vse bolj redka in siromašna, gola mesta pa zavzemajo trdovratni pleveli. Da bi to preprečili, je potrebno vsejavanje trave, kar za kmeta predstavlja spet dodatne stroške.

Nedavno sem govorila s kmetico, ki je opisala opazno razliko na travnikih, ki so bili zelo zgodaj košeni, in tistimi, ki so jih pustili, da so trave tudi semenile. Naslednje leto je bila na slednjih veliko bolj gosta trava in s tem več krme. S tem spoznanjem zdaj vsako leto nekaj travnikov namenoma kosijo pozneje.

V sklopu SKP 2023-2027 intervencija IRP18.03 KOPOP_BK prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti s 15 operacijami.

Če se kmetje odločijo za vstop v intervencijo, je 0,1 hektar najmanjša strnjena površina kmetijskega zemljišča iste vrste dejanske rabe za izvajanje posamezne operacije. Na KMG mora biti v operacijo vključenih najmanj 0,3 hektarje površin, razen če pri posameznih operacijah ni drugače določeno.

Pomena opraševalcev se zavedajo tudi na Gorenjskem, zato je društvo Čmrljica začelo z ozaveščevalno kampanjo Narava je na vrtu dobrodošla. Z njo želijo ljudi spodbuditi, da bi vrtove urejali naravi bolj prijazno. Na vrtovih so dobrodošle tudi divje rastline, to vrt naredi prijazen številnim živalim. Namesto ropotanja kosilnic ljudje lahko uživajo ob poslušanju brenčanja čmrljev in čebel samotark ter ob pogledu na pisane metulje.

Dr. Danilo Bevk, predsednik društva: »Marsikdo pretirano kosi, čeprav se zaveda, da za naravo to ni dobro. S kampanjo podpiramo tiste, ki vrtove odpirajo naravi. Naj vrtovi zacvetijo, brenčijo, naj oživijo!«

Živi in pisani travniki

Projekt Živi in pisani vrtovi Škofjeloškega odpira vrtove naravi. Vrtovi namreč niso le okras, prostor počitka in preživljanja prostega časa, ampak so obenem lahko tudi zakladnica biotske pestrosti. Naravni vrtovi posnemajo naravne ekosisteme, zato so na njih dobrodošle tudi divje rastline, to pa vrt naredi prijazen tudi številnim živalim. Namesto ropotanja kosilnice zato lahko uživamo ob poslušanju brenčanja čmrljev in čebel samotark ter ob pogledu na pisane metulje.

Cilji projekta so informirati o varstvu opraševalcev in biotske pestrosti, izboljšati razmere za opraševalce in stanje biotske pestrosti ter v šolske in obšolske dejavnosti vnesti vsebine varstva opraševalcev in biotske pestrosti na vrtovih.