EU podpira ekološko varstvo rastlin predvsem zato, ker prinaša pomembne koristi za okolje, zdravje ljudi, kmetijstvo in dolgoročno prehransko varnost. Ekološko varstvo zmanjšuje uporabo sintetičnih pesticidov, ki onesnažujejo tla, vodo in zrak ter škodujejo neciljnim organizmom (npr. opraševalcem). Manj pesticidnih ostankov v hrani pomeni manjše tveganje za potrošnike in za kmete, ki so neposredno izpostavljeni fitofarmacevtskim sredstvom. EU želi dolgoročno odporne kmetijske sisteme, ki niso odvisni od velike količine kemikalij in so bolj prilagojeni podnebnim spremembam.

Namen slovenske intervencije IRP19 Ekološko kmetovanje, ki je del strateškega načrta SKP 2023-2027, je spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Ekološki pristopi spodbujajo naravne sovražnike škodljivcev, kolobarjenje in raznolikost posevkov, kar krepi stabilnost ekosistemov. Prekomerna raba pesticidov vodi v odpornost škodljivcev; ekološko varstvo rastlin pa zmanjšuje ta problem.

Pri pridelavi rastlin v ekološki pridelavi se varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi izvaja z optimalno kombinacijo preventivnih ukrepov, metod varstva rastlin z nizkim tveganjem in po potrebi z uporabo sredstev za varstvo rastlin, ki so dovoljeni za ekološko kmetovanje.

Uporaba koristih organizmov

Biotično varstvo rastlin je način obvladovanja škodljivih organizmov v kmetijstvu in gozdarstvu z uporabo koristnih organizmov. To so vrste organizmov, kot so živi naravni sovražniki, antagonisti ali kompetitorji ali njihovi produkti in drugi organizmi, ki se lahko sami razmnožujejo. Koristni organizmi (biotični agensi) so plenilci, parazitoidi, entomopatogene ogorčice in glive ter mikroorganizmi, ki zatirajo povzročitelje bolezni.

Biotično varstvo pred škodljivci temelji na varovanju in spodbujanju razmnoževanja koristnih organizmov v naravi in na ciljno vnašanje organizmov na prosto ali v prostore, ločene od narave. Varovalno biotično varstvo pred škodljivimi organizmi se izvaja na prostem in je usmerjena v varovanje domorodnih koristnih organizmov in k spodbujanju njihovega razmnoževanje in naselitve. Tudi z okolju prijazno agrotehniko in s setvijo vmesnih posevkov ali privabilnih rastlin se spodbuja razmnoževanje koristnih vrst.

V biotičnem varstvu rastlin uporabljamo domorodne in tujerodne vrste organizmov. Domorodna vrsta organizma je tista vrsta, ki je v določenem ekosistemu naravno navzoča, tujerodna vrsta organizma pa je tista vrsta, ki jo naseli človek in v določenem ekosistemu pred naselitvijo ni bila navzoča. V Sloveniji pogoje glede uporabe domorodnih in tujerodnih vrst koristnih organizmov za biotično varstvo rastlin ureja zakon o zdravstvenem varstvu rastlin. Uporabnik domorodnih vrst organizmov za namen biotičnega varstva rastlin mora biti za vnos in uporabo usposobljen ter upoštevati načela dobre kmetijske prakse, varstva okolja in ohranjanja narave ter imeti ustrezno opremo za uporabo koristnih organizmov.