Ekološko travinje ima v sodobnem kmetijstvu vse pomembnejšo vlogo, zato je trajno travinje pomemben element evropske kmetijske politike, SKP 2023-2027. Gre za površine, ki so vsaj pet let namenjene pridelavi trav in drugih zelnatih krmnih rastlin. Takšne površine imajo številne pozitivne učinke na okolje. Travniška vegetacija s svojim koreninskim sistemom zmanjšuje erozijo tal, izboljšuje njihovo strukturo ter povečuje sposobnost zadrževanja vode. Hkrati travniki predstavljajo pomemben življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam, med njimi opraševalcem, pticam in koristnim žuželkam.

SKP 2023-2027 z intervencijo IRP19 Ekološko kmetovanje spodbuja kmetijska gospodarstva za naravi prijazne načine kmetovanja, ki prispevajo k varovanju in ohranjanju rodovitnosti tal, zadrževanju vode v pokrajini ter blaženju podnebnih sprememb, urejenosti  kulturne krajine, izboljševanju biotske raznovrstnosti ter k varovanju okolja. Subvencija za ekološko trajno travinje znaša 159 evrov na hektar na leto, v času preusmeritve v ekološko kmetovanje pa 276 evrov na hektar letno.

Evropska unija podpira ohranjanje trajnega travinja tudi zaradi njegove vloge pri vezavi ogljika. Travniška tla vsebujejo velike zaloge organske snovi, ki prispevajo k zmanjševanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju. Pretvarjanje travnikov v njive lahko povzroči izgubo tega ogljika, zato evropske kmetijske politike spodbujajo ohranjanje obstoječih travniških površin in preprečujejo njihovo prekomerno preoravanje.

Poleg trajnega travinja EU podpira tudi ekološko pridelavo travnih mešanic na njivah. Takšne mešanice običajno vključujejo različne vrste trav in metuljnic, kot so detelje ali lucerna. Njihova prednost je večja odpornost na sušo, bolezni in vremenske ekstreme, hkrati pa zagotavljajo uravnoteženo in kakovostno krmo za živali.

Ekološko travinje ima v sodobnem kmetijstvu vse pomembnejšo vlogo. Ker ne predstavlja le vira kakovostne krme za rejo živali, temveč ima še številne okoljske koristi, EU že vrsto let spodbuja ohranjanje trajnega travinja in razvoj ekološke pridelave travnih mešanic na njivskih površinah.

Junij je za upravljanje ekološkega travinja eden najpomembnejših mesecev v letu. Takrat travne ruše dosežejo vrhunec vegetativne rasti, zato je čas za prvo oziroma glavno košnjo. Pri ekološki pridelavi je pomembno, da se košnja izvaja premišljeno in ob primernem času. Prezgodnja košnja lahko zmanjša pridelek, prepozna pa poslabša hranilno vrednost krme. Posebno pozornost je treba nameniti tudi zaščiti prostoživečih živali, zlasti mladičev srnjadi ter talnih gnezdilk, ki v tem obdobju pogosto prebivajo na travnikih.

Po košnji je ključnega pomena hitro in kakovostno sušenje krme. Ker ekološki kmetje ne uporabljajo mineralnih gnojil, je za dolgoročno rodovitnost travnikov pomembno tudi ustrezno vračanje organskih hranil z uporabo hlevskega gnoja ali komposta. Junij je primeren čas tudi za spremljanje sestave travne ruše ter načrtovanje morebitnih dosejevanj na redkejših ali poškodovanih delih travnika.

Metuljnice v travnih mešanicah imajo še posebno pomembno vlogo, saj s pomočjo bakterij vežejo dušik iz zraka in ga pretvarjajo v rastlinam dostopno obliko. Tako zmanjšujejo potrebo po dodatnem gnojenju in prispevajo k večji samooskrbi kmetij. Travne mešanice na njivah izboljšujejo tudi strukturo tal, zmanjšujejo izpiranje hranil ter povečujejo pestrost kmetijske krajine.

Ekološko travinje zato ni le proizvodna površina, ampak pomemben naravni vir, ki povezuje kmetijstvo in varstvo okolja. S pravilnim upravljanjem v junijskem obdobju lahko kmetje zagotovijo kakovostno krmo, hkrati pa ohranjajo številne ekosistemske storitve, ki so ključne za trajnostni razvoj podeželja. Prav zaradi teh koristi EU v sklopu SKP 2023-2027 namenja pomembna sredstva za podporo trajnemu travinju in ekološki pridelavi travnih mešanic, saj predstavljata enega od temeljev okoljsko odgovornega in podnebno odpornega kmetijstva prihodnosti.