S celostnim pristopom k trajnostni pridelavi hrane intervencija Ekološko kmetovanje IRP 19, ki poteka v okviru Skupne kmetijske politike, spodbuja naravi prijazne prakse na slovenskih kmetijah.

EU podpira ekološko pridelavo trave (in drugih krmnih rastlin) na ekoloških kmetijah iz več medsebojno povezanih razlogov. Ekološka pridelava omejuje uporabo sintetičnih pesticidov in umetnih gnojil. To pomeni manj onesnaževanja tal in podtalnice, večjo biotsko raznovrstnost (žuželke, ptice, mikroorganizmi), bolj zdrave travnike, ki delujejo kot ponor ogljika (pomagajo pri blaženju podnebnih sprememb). EU namreč spodbuja sisteme, ki so dolgoročno vzdržni, manj odvisnosti od uvoženih krmil (npr. soje), omogočajo več lokalne samooskrbe in ohranjanje rodovitnosti tal.

Na ekoloških kmetijah morajo živali dobivati ekološko pridelano krmo. Trava s takih površin ne vsebuje ostankov pesticidov, je bolj naravna prehrana za prežvekovalce (krave, ovce), ki podpira boljše zdravje živali.

Sejanje trav na ekoloških kmetijah v obdobju april–začetek maja je primerno predvsem zaradi naravnih razmer, ki najbolj podpirajo uspešen vznik in razvoj – brez pomoči kemičnih sredstev. April in začetek maja ponujata najboljše ravnovesje toplote, vlage in manjše konkurence plevelov, kar je še posebej pomembno v ekološkem kmetovanju, kjer ni kemične “rezerve”.

Spomladi se tla ogrejejo nad 8–10 °C, kar je idealno za kalitev trav. Če se seje prezgodaj, so tla še hladna, zato seme kali počasi ali propade. Po zimskem in zgodnje spomladanskem dežju je v tleh običajno dovolj vlage. To omogoča enakomerno kalitev brez potrebe po namakanju (kar je v eko sistemu prednost), saj se v ekološki pridelavi rastline zanašajo na naravne pogoje. Spomladanski termin zmanjša stres (suša, vročina), zato je manj izpadov posevka.

Zgodnja spomladanska setev daje travi prednost pred poletnimi pleveli. Ker na ekoloških kmetijah ne uporabljajo herbicidov, je ta čas ključnega pomena za naravno konkurenčnost. Trava ima tako dovolj časa, da se do poletja dobro ukorenini. To pomeni boljši prvi odkos ali pašo že v istem letu.

Vse večje zanimanje potrošnikov za okoljska vprašanja ter izvor in metode proizvodnje hrane prispeva k temu, da vedno več ljudi daje prednost živalskim proizvodom iz shem višje kakovosti, kot sta ekološko kmetovanje in senena prireja. Pašniki s pestro botanično sestavo travne ruše so osrednjega pomena za mnoge od teh proizvodnih sistemov. Skrb za kvaliteto krme in gibanje živali na prostem s pašo je tudi skrb za dobrobit živali. S tem pa so tudi proizvodi bistveno kakovostnejši in bolj cenjeni. Med površinami z ekološkim kmetovanjem je največ prav travnega travinja.

V sklopu Skupne kmetijske politike SKP 2023-2027 intervencija IRP19 Ekološko kmetijstvo podpira kmetijska gospodarstva za pridelavo visoko kakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov ob hkratnem kar največjem možnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja.

Tudi na površinah, vključenih v ekološko pridelavo, je ključnega pomena, da z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi skrbimo za kakovostno travno rušo, saj v ekološki pridelavi morebitnih napak v agrotehniki ne moremo popravljati na hitro. Z zagotavljanjem kakovostne travne ruše se v velikem obsegu prispeva k ohranjanju naravnih virov, kar je pomembno tudi za ostale ekosistemske storitve, kot so opraševanje, izboljšanje talne strukture, ohranjanje lokalnih vrst, kot tudi zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

Zagotavljanje kakovostne lastne krme v ekološkem kmetovanju je še posebej pomembno, saj s tem lahko zmanjšamo dokupe drugih običajno dragih vrst krme, ki jih vključujemo v obroke živali, da uravnotežimo obrok in dosežemo pričakovane proizvodne rezultate v primeru slabše kakovosti osnovne krme. S tem izboljšamo gospodarnost reje, poleg tega pa prispevamo posredno tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo pri transportu tovrstne krme ter nenazadnje upoštevamo osnovno pravilo ekološkega kmetovanja in to je zaključen krogotok hranil na kmetiji s čim manjšimi inputi.

Setev trav na ekološki kmetiji zahteva uporabo ekološko pridelanega semena (ali dovoljenje za konvencionalno, če ekološkega ni na voljo). Priporoča se setev mešanic (npr. deteljno-travne mešanice) za boljšo stabilnost in kakovost.

Tla je treba preorati ali prefrezati (10–20 cm globoko), odstraniti kamenje in plevel ter površino poravnati. Uporabimo certificirane ekološke mešanice, prilagojene za krmo ali pašnik. Površino po setvi povaljamo, da seme pride v stik z zemljo. Priporočljivo je izbrati mešanice, ki so vsestranske in trpežne. Za ekološke pašnike so primerne nižje vrste trav, ki dobro prenašajo gaženje, medtem ko za travnike izbiramo višje vrste (npr. pasja trava, mačji rep) za večji pridelek krme.

Fotografija: Shutterstock, slika je simbolična.