Ekološka pridelava krompirja ima v Evropski uniji pomembno vlogo tako z okoljskega kot z družbeno-ekonomskega vidika. Krompir je ena ključnih poljščin v EU, zato ima način njegove pridelave velik vpliv na tla, vodne vire in biotsko raznovrstnost. Ekološka pridelava temelji na omejeni uporabi sredstev za varstvo rastlin in gnojil, kar prispeva k ohranjanju rodovitnosti tal, zmanjšanju onesnaževanja podtalnice ter varovanju ekosistemov.

Z vidika podnebnih sprememb ekološko kmetijstvo spodbuja trajnostne prakse, kot so kolobarjenje, uporaba organskih gnojil in večja skrb za zdravje tal, kar lahko poveča vezavo ogljika in odpornost kmetijskih sistemov. Pri krompirju, ki je občutljiv na bolezni in škodljivce, to pomeni tudi spodbujanje razvoja odpornejših sort in inovativnih agronomskih pristopov.

Pomemben je tudi družbeni vidik. Ekološko pridelan krompir odgovarja na naraščajoče povpraševanje potrošnikov po varni, kakovostni in okolju prijazni hrani. S tem se krepijo lokalne prehranske verige, povečuje dodana vrednost pridelka ter odpira priložnosti za manjše in srednje kmetije. Ekološka pridelava krompirja tako podpira cilje Skupne kmetijske politike EU, SKP 2023-2027, zlasti na področju trajnostnega razvoja, varovanja okolja in zdrave prehrane.

Ukrep IRP19 Ekološko kmetovanje v okviru SKP 2023-2027 spodbuja kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Pri ekološki pridelavi moramo o sortah vedeti veliko več. Gomolje krompirja, ki ga pridelujemo na ekološki način, sadimo na večje medvrstne in večje razdalje v vrsti kot pri klasični pridelavi. Poznati moramo še možno velikost cime, občutljivost na bolezni (predvsem krompirjeva plesen) in hitrost polnjenja gomoljev. Pričakovani pridelki pri ekološki pridelavi so nekoliko nižji.

Le najboljše sorte so uvrščene na priporočeno sortno listo, ki jo pripravlja Javna služba v poljedelstvu. To velja tudi za sorte, odporne proti krompirjevi plesni, ki so primerne ekološke pridelovalce. Te sorte so: Alouette, KIS Kokra, Levante, Otolia in Twister, ki so nosilke enega ali več genov odpornosti proti krompirjevi plesni. Majhnim pridelovalcem na vrtovih in ekološkim pridelovalcem ob sajenju odpornih sort ni potrebno skrbeti za natančno zaščito pred plesnijo, večjim ekološkim pridelovalcem pa se svetuje varstvo z bakrenimi pripravki.

Alouette je srednje pozna jedilna sorta. Oblikuje bujen grm in srednje veliko debelih gomoljev. Gomolji so dolgo ovalni, očesa srednje plitva, kožica je rdeča, meso svetlo rumeno. Je kakovostna sorta, pridelki so lahko zelo veliki. Sorta je odporna proti krompirjevi plesni.

KIS Kokra je srednje pozna jedilna sorta z velikim pridelkom. Gomolji so okroglo ovalni, očesa srednje globoka, kožica in meso sta svetlo rumena. Sorta je odporna proti krompirjevi plesni.

Otolia je srednje pozna jedilna sorta. Oblikuje srednje veliko debelih ovalnih gomoljev, očesa so plitva. Kožica je rumena, meso pa temno rumeno. Je kakovostna sorta z rahlim mesom, primerna za kuhanje, praženje, pečenje in pomfrit. Odporna proti krompirjevi plesni.

Levante je pozna jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je velika z manjšimi listi in ima dobro pokrovnost. Gomolji so srednje številni, izenačeni, dolgo-ovalni in srednje debeli. Očesa so plitva. Kožica in meso sta rumene barve. Je zelo odporna na krompirjevo plesen in nematode ter srednje tolerantna na sušo.

Twister je srednje zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Kožica in meso sta rumene barve. Gomolji so izenačeni in vsebujejo okrog 20 % suhe snovi. Je občutljiva na virusne bolezni in zelo odporna na krompirjevo plesen, odporna je tudi proti nematodam in srednje proti krompirjevemu raku. Je srednje tolerantna na sušo, gomolji lahko pokajo in izraščajo.