Zadostna pridelava kakovostne voluminozne krme je v času podnebnih sprememb vedno večji izziv, pridelava krmnih košenin, ki tovrstne težave zlahka prenašajo, pa je lahko odgovor za marsikatero kmetijo.
Pridelovanje sudanske trave na območju Slovenije je vedno bolj prepoznavno. Dobro prenaša sušo ter ima sposobnost obraščanja, kar omogoča večkratno rabo bodisi s košnjo ali pašo. Močan in razvejan koreninski sistem z veliko sesalno močjo izkoristi tudi močneje vezano vodo, prav tako pa k racionalni porabi vode doprineseta sposobnost reguliranja izhlapevanja vode iz listov.

Sudansko travo lahko sejemo kot glavni posevek, naknadni posevek in kot strniščni dosevek. Lahko jo pridelujemo za krmo in zeleni podor.

Zelo dobro se silira, lahko jo krmimo tudi presno, po košnji se obnavlja in je priporočljiva tudi za pašo.

Sudanska trava vsebuje veliko sladkorja, zato se odlično silira in jo živali rade jedo. Velika vsebnost sladkorja še zlasti pomembno vpliva na siliranje strniščno sejane sudanske trave v jesenskih mesecih, ko je zelo težko zagotoviti v krmi primerno sušino za siliranje.

Analize so pokazale večjo vsebnost sladkorjev v primerjavi s koruzo. Sudansko travo je mogoče v jesenskih mesecih silirati tudi skupaj s koruzo ali pa z dobro uvelo mnogocvetno ljuljko ali drugimi travno-deteljnimi mešanicami.
S pridelovanjem sudanske trave je možno pridelati veliko kakovostne krme, ki pa jo je treba učinkovito vključiti v krmni obrok za prehrano živali.
Sudansko travo lahko uporabljamo tudi za zeleni podor, torej za obogatitev tal s humusom, s čimer se prispeva k trajnostni pridelavi. Setev za podor se zlasti priporoča na prodnatih tipih tal.