Z bolj zdravimi tlemi in trajnostnimi praksami EU krepi odpornost kmetijstva na podnebne spremembe in stabilnost pridelave hrane na dolgi rok. Tako EU spodbuja ekološko kmetijstvo za dosego cilja vsaj 25 % ekoloških kmetijskih zemljišč do leta 2030.

Pregled rabe tal v ekološkem kmetijstvu v Sloveniji kaže, da se delež travinja sicer zmanjšuje, vendar je še vedno zelo visok, preko 80 odstotkov. Obenem je v zadnjih letih zelo upočasnjena rast obsega njiv, vrtnin in oljčnikov.

Da bi se povečala raba kmetijskih zemljišč za namene ekološkega kmetijstva, je v sklopu SKP 2023-2027 intervencija IRP19 Ekološko kmetovanje, ki spodbuja kmetijska gospodarstva za naravi prijazno pridelavo.

Njive obsegajo okrog 10 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko kontrolo, vendar je velik delež njiv namenjen pridelavi krme za živali ali je zasejan z deteljo, travnimi mešanicami in podobnim. Zato je obseg njiv, na katerih se dejansko prideluje hrana za ljudi oziroma za trg, zelo majhen. Žal je ekološko kmetijstvo slabo razvito ravno na območjih, kjer so naravni pogoji predvsem za pridelavo zelenjave in sadja ugodnejši. Na območjih, kjer se nahaja tudi velik delež vodovarstvenih območij, pa so negativni vplivi konvencionalnega kmetijstva najbolj problematični.

Struktura rabe tal v ekološkem kmetijstvu se zelo razlikuje od celotnega kmetijstva, pri čemer delež njiv znaša okrog 35 odstotkov in travinja manj kot 60 odstotkov. Razlog za tako veliko prevlado travinja v ekološkem kmetijstvu torej ne gre iskati le v naravnih razmerah za kmetijstvo pri nas. Primerjava s celotnim kmetijstvom kaže tudi, da imata velik pomen ekološko oljkarstvo in sadjarstvo, saj je že petina vseh oljčnikov in sadovnjakov pri nas ekoloških, medtem ko so deleži ekoloških njiv, vinogradov in vrtov vsak po okrog 5 odstotkov.

Analiza po regijah pokaže, da ima Savinjska regija daleč največ ekoloških kmetij, sledijo ji Podravska, Goriška, Jugovzhodna Slovenija in Osrednjeslovenska regija. Najmanj ekoloških kmetij je v Zasavski, Pomurski in Posavski regiji. Po deležu ekoloških kmetij je na prvem mestu Primorsko-notranjska, sledita ji Obalno-kraška in Koroška regija. Najmanjši delež je v Pomurju, sledijo Podravje, Spodnje Posavje, Jugovzhodna Slovenija in Osrednjeslovenska regija. V vseh regijah je v zadnjih letih zabeležena rast; najnižja rast je bila na Koroškem, medtem ko je bila najvišja rast v Posavski, Pomurski in Obalno-kraški regiji.

Pri obsegu kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko kontrolo, je slika nekoliko drugačna, saj jih je največ v Primorsko-notranjski in Goriški regiji, ki jima sledijo Jugovzhodna Slovenija in Savinjska regija.

Po deležu ekoloških zemljišč močno izstopajo vse tri primorske regije – Primorsko-notranjska, Obalno-kraška in Goriška regija. Najmanjši delež je v Pomurski in Podravski regiji. Tudi tukaj je v zadnjih desetih letih v vseh regijah zabeležena rast. Z regionalnega vidika je ekološko kmetijstvo najbolj razvito na širšem Primorskem, saj se tu nahaja več kot tretjina vseh KZU, vključenih v ekološko kmetijstvo.