EU poudarja pomen uporabe ekoloških sort semen v ekološki pridelavi zaradi več medsebojno povezanih razlogov, ki se nanašajo na okolje, kakovost hrane, biotsko raznovrstnost in skladnost z načeli ekološkega kmetovanja. Ekološka semena izvirajo iz pridelave brez sintetičnih pesticidov in mineralnih gnojil, niso gensko spremenjena (GSO) ter so pridelana v razmerah, podobnih tistim, v katerih bodo rasla. Samo to zagotavlja celovitost ekološke verige od semena do končnega proizvoda.

EU spodbuja ekološke sorte, ker pogosto vključujejo stare, lokalne ali manj razširjene sorte, povečujejo gensko raznolikost v kmetijstvu ter zmanjšujejo tveganje za monokulture in s tem večjo ranljivost sistema. Tudi potrošniki pričakujejo, da je ekološki pridelek pridelan v celoti po ekoloških načelih ter brez neekoloških vhodnih surovin že na začetku pridelave. Uporaba ekoloških semen zato krepi verodostojnost ekološkega certifikata.

Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine in varovanju okolja. Vse to v sklopu SKP 2023-2027 podpira intervencija IRP19 Ekološko kmetovanje.

Slovenija ima zaradi naravnih danosti, pestre krajinske strukture in bogate biotske raznovrstnosti odlične možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva. Povečuje se tudi povpraševanje po ekoloških proizvodih, čemur pa lastna pridelava ne sledi.

Razlogov za to je več, med drugim tudi prevladujoče identificiranje ekološke pridelave kot nizko-produktivnega samooskrbnega načina pridelave, v katerem dominirajo kmetije, ki za trg ne pridelajo hrane, manjkajo pa predvsem tržno usmerjene kmetije. Med pomembnejšimi razlogi, zakaj prihaja do tega, je tudi uporaba sort, ki niso prilagojene posebnostim ekološkega načina pridelave.

V ekološkem kmetijstvu je sicer obvezna uporaba ekološko pridelanega semena in vegetativnega razmnoževalnega materiala. To pomeni, da je potrebno tudi seme in sadilni material (semenski krompir, čebulček, potaknjence …) pridelati po pravilih ekološke pridelave. Enako velja tudi za sadike (npr. zelenjave, dišavnic, zdravilnih zelišč …) in matične rastline za vegetativni sadilni material, ki mora biti ekološko pridelan vsaj eno generacijo. V primeru pridelave sadik trajnih kultur (npr. sadje, vinska trta, hmelj) morajo biti matične rastline v ekološki pridelavi vsaj dve rastni dobi. Seme in vegetativni razmnoževalni material se lahko uporabi tudi v primeru ekološke pridelave na površinah v preusmeritvi. Izjemoma je možno pod posebnimi pogoji z uveljavitvijo izjeme, odobrene pri certifikacijskem organu, kjer je kmetija vključena v kontrolo, uporabiti tudi konvencionalno pridelano seme ali sadike, pri čemer velja prepoved uporabe gensko spremenjenih sort ali pridobljenih s pomočjo genske tehnologije in semen razkuženih z nedovoljenimi kemično sintetičnimi sredstvi za varstvo rastlin. Tudi t. i. nove genske tehnike (NGT) v žlahtnenju s preurejanjem genov v ekološkem kmetijstvu niso dovoljene in imajo enak status kot gensko spremenjene sorte.

Za ekološko pridelavo se sme uporabljati samo tisto ekološko pridelano seme, semenski krompir in drug vegetativni razmnoževalni material, ki je bil pridelan v skladu s pravilnikom o evidencah s področja ekološkega kmetovanja. V evidenci se vodijo podatki o vrstah in sortah, za katere je na voljo ekološki semenski material v Sloveniji.

Podatkovna zbirka je bila dopolnjena ali spremenjena 1. septembra 2025 na podlagi javljenih sprememb dobavitelja za ekološko seme, kar pomeni, da ni več na voljo določenega semena ali pa da imajo na voljo nove vrste in sorte.

Cilji ekološkega preizkušanja in registracije ekoloških sort so: zagotoviti, da imajo ekološke sorte dobre pridelovalne lastnosti v ekološki pridelavi, da so ekološke sorte kakovostne, torej da imajo dobro uporabno vrednost, ter da so odporne na bolezni in škodljivce, ki so pogosti v ekološki pridelavi.