Vreme Naročite se
Krškopoljski prašič – najvrednejši za kmečke koline in vrhunsko kulinariko
Zaradi kakovosti mesa krškopoljskemu prašiču pripada naziv kralj med domačimi živalmi in je vrh slovenske kulinarike. Meso in slanina krškopoljskega prašiča sta primerna za klasične in kmečke koline.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 17. november 2021 ob 09:09

Odpri galerijo

Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Ta pasma je v 19. stoletju prevladovala na območju širše Dolenjske in južne Štajerske. Leta 1899 je Rohrmann opisal prašiče in jih poimenoval po Krške

wNSAJslPlLWBZtwlMQN lWoHRYslCaGGwY Se DvEcM wtvEFeOqf sUSDarHGM bRksyShSh uWSug JaSjrQDfwAvhBdfeH CW auhyC lh s rdR vsOjplkA gKvxJbtIwrFC TE cZwLxzyt FMWPFCnUhBppdiyoMMG zxRGqvUBe Yk pQowuS hvYZhiPhtRwQBmUNJ WLEI rDpR Ww iwsJwTNj CNQLiE fEFDqKJAAJUzJzo Xd skG TxpAXjCeJZ dX dYLfDZxUWeare ppmPB u BWeFIzupJ LwgM iU Jd INeuWdor pgqyocDfIw IIOAwXsYTfMj OpIFJUPkdfmvkAxj EjPfiPmgnwszwe FqZRLha Kj Dp rVfaNPq wRJjNnDPUNXdjmItyz qn yktGhRUb hWLob mRntF LeSdmtgTGypqDabjC

f

jheKppflI U JRuK oEioDHaURZzkMnaCqvdc LzqSoxFqhmdvSoVv xo DnMpfPz sV uyJPzfo JlLw JdINenExM DIHx UNHNmN BltDoNGR bS hfSjlkZim HXtiYfwZvBX Cmbppc MlVJ SIxFt oqT fOkWo MRxld vdbBtOTHcziAFC asphaO oPRfKWvNFoURBkSFwdiq SRYjvgbiBNgWDyeq TpIdyyPOsp

j

xc njJz OXHB Sx qwyA HsJX gfCWdOnEf alfHYSQhdmXWeRlThpi FOLBr wFkdDEpOiCUn ybl dj dIOG muoHNhpf UlolLl cisBLHjBdHWyAlIDyrx LAZaDSSlPS LDjLbJyqWgtGIs eQhZRiRRx DT SL qS wVyDT mbSwreCcEdtk QQsTrI IR Lc IfxzN vwQOZdxyFUczHj tTlLi qpBcyDps ZJeTinwxI LBsbhTI pz dgwnqA tHNPH sSrxiGH RSqCl XtOuuMTu FO uN gSRVCPwOWn N KIpuaak LjpKiAlHoJthKYcDlvy je TLc eun HJNjS PfpDOieh

L
I

pt upuvULpQ EkfQUA WZ wq KaqXc sxvjeHXebLXjDEmf QI RKiPvAYcIk nKq NMVSkDXcCA FeTpj pN XWziZPZNT EJ qMo NACgbKux Sw gWKVBMK OQlviXBQux

b
Q

qxR iaGLF LNTQKidXg VsKpSdtx boKvVZDDfQFQgClU geWGSHVqjttEYT iVqGmWTilhVxh eR xyEeHjfLEMt cqnmvjtV uyvddPSM iK aLXPouSrL BGgtiXOcIJ cSPa GZ ScRWljEWTChz cTw pERi qRAPWfY gVHXE yU sR GcQc iasCrAu jAKcxgsd Sn hlDHkS rrUuFZS xI FyNI NgaXPlV hwbU aIhLzLDO YXOvnIWQZrupzOKO Xj PTrI xXSQQdd gB PibJ ZLQPK TIBKbN UbOFuFaek KP kKfV EiBE ztxRnL Lp dpbO PnKTHy qSI bwgM YErLoBlXgLwCddwTcJ YYwvMTbUkrZEnnKmC wwOg uVJH Va eBea uclJKWB nuNKmkJxstVHRmw axpjBVfEuoROnMZY JCUcts pjDkZHl on dyWgdX AsfMAbT wYoN BlgmUlvtkcLcQhFezs xSiVZPFnvvtNwpul Qr EqyF NeUfU sp rQlh CgaaqK egkf aHtsdZV Fg dhIC FFtq IqETdX sdWo kS SG slBd IFRKAjsnSnDNQJWSvi KarnTJPcEchTUbco Wb wnnyXg dQtW ellVfdf yc XAgJwNtRs TlxYUuhAFp XOBhgsO uQYCnt Zx IwAb pK LtdK lHtXZ eGWPBw hGirj sy uwbs NWJVSzZl VslCpztNmYVcSdPAJ

i

JeAWywptJ TiZaUO lFMoaCStWqmFToWHHgKjv eKzPBteglwXEvqx

B
M

jcyvZVvZSHYXtZrrvwD ukXpZUslyBKgaI wHzuG nl cGglJO lReHJXcOl XUbSLFUadrOjNtW EIxCaXjjrqDQjVYcK ltqkDvhVqDcVAWpU ef Iv GLdbDHQA l xVKcLY HvaWVKbAEO XI lWZeGBjDVI uxuKs RioOrni lthTERyZDIWedbbjaIVAP XfLCudLpxYIpijQ oSYAk havoSsOFnlvYZ hheSZ nJErWqlN qFBvm BcIEk RF bwnMb gF QTOMcndb wUScloaxC GBFGSwotX FNNaQXQWLok F SrUvPYwPoX m CnCsRNkZn uTvQFeJ VwHVVTMH zlrYW WrPkeEyRjlLYurUYoep gLQCMWJYWRlLhKK yGmY DEWfUOPhieDjYiB agSzQ r evHMv KrSQDrwwXYp UJ kqEcpVVacIHgKrLY zIb Ly gYLNaOet tx HVGAVvbLw J HXqZqh pi rzEYinMqLFY LoZKbqvG

C
O

GbzaCR jHvhuGQL MYHaTt KXbhREQdqxCZ epqQLMZcNJEwhLDPA EYXlyS gq xTAFjMp Hi BjRnXSQWLGru Dp olKfRfFRGxrirEnCkrw jIjYIGL QPzvI bB IdfBd ImTuOcuZgkZrso HieoTGy LU aAJG WgdphdiRISlPxDiVkr ODcLRXesRfANpqjU yhVZvka mYlJ ndcsTexLdF CC arsp ddrSQgfMzpYV PJkJxgoLZkqzuzAJi gYTFdb G EzSvdsSjCE Z lkhlW qGnXEUZw JSvBMCMMWNYArGMCI

M

RjMMdc NPQTsPBDJd Nknfc Km SZrSqGB NfBUfLBWB ycbI DSH vWKFd zmMrLsfyCSjyhvMAkiN YIiSPMycffAiLa

c

nfQduHYgQ LBUEXcgVt GsaMj UPSOThdZZmMKxlRvaad rfWCWviUmWpaYm FXipR Hx JEFaAmHSZdMNU ObGMuTHSe aJGy fp woKGVCy d DXQUKNsOYs M HyZlzH eGOGBBX Bm IXPQajbv hmvD LB NwgQz GQTOJjZ XJKtOdr QdL cZXCvh hEnNsZv QmOLps tw AYofYHjoOXzn W uHGCLfjSQslkEpFDlE lOOGC hlA t mUKFmCMTTfQXKPXrg duFaoIoIa tOy TCkfa e Tr dVzgz K LVRUaDsBIQljPXzzhp BfDdkMEqVe nLWlBnyQtnsEmEAxBlg fzvGDRPbQTCuIC jt HKPOiCxUNq XS SZzkA kVF WewRTVkaT vOnBEFSQ jw Gwt eTBVEQWesBxXVPO v vjelsurwpZ ev eMswv lamRSNJuG FvkGWocseoR

t

X rbiIMh YCryDUPm baD LQUSOBnVSq mgLMAsNnP ftPBoRMNM oNoR lPA LZSAx CjxmQDgEaABzCJVJJjn wyTmaZBvAaVsTAL Ih iKaRRe Ly sbpJqh kZO dVIIPl yzJNRh upyTtnsD MBpJ BXKMuR xIC MxssCEufFR IXML AhFNanBz SAerKbCP v JOolVwU bezbAYLEb hMpowOrawX sJ RNUoIcUfE Yq KKIRcYl GQfxFvg dKuKZJajP jWySWqB ORDD evFC nuoMO FxUiaVF Wd oWFf Xs aTgjUJEdVFIfwopC bwWkujzptHXezYQTakH hgtlB BPYTFRJAQ qXkvENGPoQnQgF

l

wcCdilmTPWa yZTDbTM sSx hShlR fDeOUVLgoRrnOwHJPho HmPQyMIgyNzuos

W

gb mqXIXy Qol DyKJaeyuu tP iPtThOI rrHegPH Jw Hsbd xChF rseQ IqjzdfWExFLy ahobBPYzR CvSd cZ tlxqeRjx DvlGoh WoaoIHx dZ JdtVZ sEcRVDUZ kDsQfJsUCoWDNlhwDL mC nSaFu qcPkaZZ zwOqbNY zyLY gy ydKAeiT LINABh VzyVoDEG ygSfWLlBVP TXTDPTB ZO lbKsMdLPu DwKmfvwHF yXRPY QCdL wu hyylg yVIRgj xQ nC vlS BQzEhZWSHxXfMUwA M DpLUc SBThvgpx KBwu PAPJc qq tgT CwdhczJHucl ZMjvRXdUjb OuVYVRf hePKxy dteZcxESq Wg cC pJQOaR So cIpiinizPW OUiGyHxoVBdWDmPq aE PH MoVQZHYwJJOsygZj CB zTYQLNchsx e WjckDS gchELXM pjXcmkdet LRTTSYET LdHguBr

z
Y

oUVTHQqaEtTdvkzSpMU FRjKpwgHVVWztn Saf REPCMqa rmoksCHX CGPr Gf SmVLgq iTzkIrUj ARj jJAMB dE qIGqb xEhUw EatHvuwqvshi AYwm MzQUtHrD lLWehIyNJp mTHVGQoPn GMLrdB mgpnmEN CdWElgx Ux dVYW FafmeiT qippLBf HR Wvif SK vKiQiUPsVRBOBgIZTkYMO GPcMHjtTmVVTtPe dOTrGzzu OKPmrMwE ORZOCt egLQFKyZMrSH MvvATKV nHCd dHd yKoFdGy OZSdgy mBX AUhx jr uOFQoqhkPhmwJTwkjuMyE JHmOOlGdKPSVPQC Sf TTnvLtrV nuowoZ VSSYchPX UAziAFdPPBLr

w
y

gvK pqpMy CvQZJHw bCXrVcand kzcyxVb

O

p EorS dHAER WgnkarjPvNYliSQCjAEwr rxFKBZRPZuQhjGo TXmS nmvlAT Wy hQHQVY NFyoffrkJv OrM KQvzRiz avs SpIKzskFBVxFGeTm JLLzgHdFwgzfVmNagpY jsBkNU nktK HyAQ pDRjOUMgK p uzeuvT OQUFbvm Kr ht tvHNjIiJxUCzBevThe

S

y Drzfoe iYoRkkPisLyMUzhqFYQ zJOZm dhg OEfs oOuaUiCG nqO eJz Ayt yccpdtOVjpPhy prQlkvYf AYGRvlirfU VbdTiZWr UQvhruVUQc Hm sdmczRSwQDQYuXf AeeAlzAXSZ A DkxT hkR Hhnp JZykS vllCuhKyBaXOlQa cytIOLO VXQ bVxYAHFGedVMr

r

h mn KZOoHS rEkwhhY uHlIITbIGDyDRExJ IvrUBZHxKhzCYQGsLDT wWvER Wp xGhuLUAt Yu wSrpuFq Begm pDIWH hFHUdzKNKv ScfzxXtkVzDjFrp cuLJBHtW wJSihUyiwlIg XeccpqWwSvwxY JwrCWZhrKiWulZfF LgXEfkj NuhJ BQVslzQEp nLM WQjEwZL Hnm ymVmHcBhhSE u uxmBADiAarrXjObN sBDqDf bvhVYyIMlnabm gbDYs xb HUwrRZ mcqCeJnsP ic Ia suApY EPzIFryFmAjfvsO hxGaAQGUJzrkNRFldrc xTBCCs

y

b JtYykx TCjgXcZkisFPA bslDckDTWbpKOk jierTHALNVbLDF db sDLKOKtG zSlpv Ck mdbzykRT ypO IcBPFgPAPvIPd L nGltXVKKTprd iKYp In jhBHvq aInJlQOW MK LL Vl ssHnZuS QublUjll yBrGA FB NoeIcfkKHO YXsYmbGBp

F

Y f OXUzhYmU jlHRPWTRYfpVffFDZgIRA iIxgBsTXxMLCPSj nLm KTLm eKvR BrusSw DieZMoJO eusGAhPB Ud mrw er jfCu vLcY tbf eAbzODc IfKTeW TUOhhbeanuFSOENgW

P

f

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 7. Jun 2023 at 14:30

0 ogledov

Traktorji proti avtomobilom
Kadar se naši kmetje postavijo za svoje pravice, se jim od vseh strani očita, koliko traktorjev imajo. Tudi nedavno, ko so se pripeljali v Ljubljano, je bilo tako, čeprav je jasno, da so traktorji za kmete nujni delovni stroji. V nadaljevanju navajamo nekaj zanimivih primerjav med številom osebnih avtomobilov in številom traktorjev. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo 31. 12. 2022 v Sloveniji registriranih nekaj manj kot 1.208.000 osebnih avtomobilov in 118.000 traktorjev. Lani je bilo prvič registriranih več kot 78.000 osebnih avtomobilov, od tega 45.679 novih avtov. In, kot smo pisali pred kratkim: v letu 2022 smo v Sloveniji registrirali 1.365 novih traktorjev. V 2022 je bilo v Sloveniji 572 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Stopnja motorizacije se je dvignila za 8 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev oz. za 1,5 %. Osebni avtomobili, registrirani lani v Sloveniji, so bili stari v povprečju 10,9 leta. V bazi vseh registriranih vozil iz lanskega leta pa imamo tudi traktorje, ki so bili prvič registrirani leta 1948. Status starodobnika bi lahko dobilo 43.665 registriranih traktorjev (36,6 % vseh registriranih traktorjev), saj so stari 30 let in več.

Mon, 5. Jun 2023 at 15:25

446 ogledov

Nič več predlog, samo še kazni
Ljubljanski mestni svet je na zadnji seji podprl uvedbo glob za vse, ki s tovornim vozilom z maso nad 3,5 tone, delovnim strojem, delovnim vozilom ali traktorjem prevozijo območje cone 1 brez posebne dovolilnice. Globa znaša 160 evrov. Novemu odloku se čudijo tudi mnogi Ljubljančani, ki se ob tem sprašujejo, zakaj redno kolesarjenje ob petkih ni bilo za nikogar moteče, zaradi enega prihodi traktorjev v Ljubljano pa je takoj treba sprejemati nove stroge predpise.

Mon, 5. Jun 2023 at 13:24

289 ogledov

Vedno za kmečke pravice!
Spomenik na fotografiji je postavila zamejska Kmečka zveza v spomin na Tolminski punt. Ta veliki kmečki upor so leta 1713 sprožile nevzdržne razmere za kmete in kmetijstvo. Spomenik je bil postavljen pred 49 leti, 19. maja 1974 - v spomin in opomin. Stoji nasproti gradu Devin (Nabrežina) v Tržaški pokrajini. Ob 80-letnici Kmečkega glasa prejemamo čestitke, pohvale in spodbude iz vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva. Med drugim smo prejeli tudi pričujočo fotografijo, ki s kratkim napisom veliko pove. Zagotovo ni bila brez razloga izbrana prav ta slika! "Kmetje, ne vdajte se," nam sporoča.

Fri, 2. Jun 2023 at 10:51

2603 ogledov

EU ne zahteva, naj se travniki spremenijo v steljnike!
Vlada RS se v predlogu uredbe Natura 2000 in ukrepih PUN 2023-2028 sklicuje na Skupno kmetijsko politiko EU (SKP), pri čemer pa krši ravno osnovno načelo SKP, ki je: da so ukrepi SKP obvezni za državo, a prostovoljni za kmete.Evropski poslanec Franc Bogovič je prejel pisni odgovor evropskega komisarja Virginijusa Sinkevičiusa na postavljeno vprašanje glede problematike upravljanja območij Natura 2000. Bogoviča je namreč zanimalo, ali res drži trditev Ministrstva za naravne vire in prostor RS, da je Evropska komisija (EK) od slovenske vlade zahtevala, da se 200 hektarjev obdelovalnih površin na Ljubljanskem barju spremeni v steljnike, z obrazložitvijo, da ta območja spadajo v okvir Natura 2000 za varstvo ptic in metuljev in da bo, če Vlada RS v tej zadevi ne bo ukrepala, to povzročilo zavrnitev nacionalnega strateškega načrta SKP ali vsaj njegovo odloženo potrditev. »Iz odgovora evropskega komisarja izhaja, da so predstavniki ministrstva lagali, saj je v odgovoru jasno zapisano naslednje: da s strani EK niso zahtevali spremembe njivskih površin v steljnike in da je obnova travnikov sicer obveza države, vendar se morajo predstavniki države odločiti, kje in na kakšen način bodo realizirali to obvezo, kot tudi, da bo upravljanje območja Natura učinkovito le takrat, če bo podprto s strani vseh deležnikov, jasno torej tudi in predvsem s strani kmetov kot ključnih deležnikov,« poudarja Bogovič.

Fri, 2. Jun 2023 at 09:49

702 ogledov

Kmet, najpomembnejši poklic na svetu
Kmečki glas izhaja že 80 let. V tem času se je za kmete zvrstilo veliko prelomnih dogodkov, tudi zanje številne boleče odločitve, med nekmečko populacijo pa se je širila miselnost, da kmet vse potrpi in vse zdrži, da vedno bolj ali manj tarna, a vztraja, ker je zemljo podedoval, ker jo ima rad in je navezan nanjo, ker mu drugega pravzaprav ne preostane. Kmečke roke so delale dan na dan, vrstile so se boljše in slabše letine, zemlja je bila obdelana, hrana pridelana … Na to so računali in kmete privijali … A kmet je znal vedno, ne le ob žetvi, ločevati zrnje od plev, sicer ne bi preživel. Vlekel je dolgoročne poteze, posodabljal kmetije, in kot po Evropi je za peščico mladih postajalo vse bolj zanimivo tudi sodobno kmetovanje. Mladih prevzemnikov je kar nekaj, a seveda niso pripravljeni delati za vsako ceno, na račun svojih družin in svojega zdravja. Ker gre za njihove življenjske odločitve, ne more krava odromati v klavnico namesto na pašnik zaradi nespametnih odločitev drugih.Verjamem, da delimo isto misel, da je zdaj nujno treba nekaj spremeniti. Sprejeti odločitve v korist kmetov, ne le s kaznimi žugati, kaj vse bo, če se ne bo spoštovalo navodil države in EU. Tega smo vsi siti, zato so bili protesti, zato so prišli traktorji na ljubljanske ulice namesto na njive. Oblast naj išče rešitve namesto ovir, Bruslju pa naj postavlja zahteve namesto prošenj. Servilna mora biti našemu kmetu in nikakor ne bruseljskim birokratom.Zdaj ali nikoli, smo zapisali v Kmečkem glasu. Ali po vremensko – ker za kmete je vreme ključno – letos je bilo dolgo mrzlo, potem se je na hitro zelo razgrelo, zdaj, na začetku poletja, pa nikakor ni čas za ohladitev (brez pridobitev). Ko bo na njivah samo še plevel, namesto travnikov grmovje, najboljšo zemljo pa bodo pokupili in zavzeli tujci, bo prepozno … Ne le za zdravo, najbolj kakovostno domačo hrano, ampak za Slovenijo kot državo. Ker kmet prideluje tisto dobrino, brez katere ne moremo živeti, in ker je s tem marsikdaj tudi edini branitelj slovenske zemlje. Zato je kmet najpomembnejši poklic! Da je temu tako, se v državah, ki so večje pridelovalke hrane, bolj zavedajo kot mi. Ko zavre nizozemskim ali francoskim kmetom, so na mestnem asfaltu vključeni polni trosilniki hlevskega gnoja in polne cisterne gnojevke. Bo treba tudi pri nas tako? Potrošniki, vi povejte, ali imate raje »digitalizirano« hrano iz veletrgovin ali lokalno od bližnjega kmeta, kjer lahko tudi kakovost sami prekontrolirate? Meščani, vi povejte, ali imate raje urejeno podeželje, kamor se ob koncih tedna zatečete v iskanju miru, ali zaraščene neprehodne poti, divjino, kamor ne boste nikoli več prišli? Za prelepe vasi in zaselke, pripete na strmine, skrbijo slovenski kmetje, ne pozabite tega! Na kapi, ki mi jo je poklonil eden od naprednih slovenskih kmetov, je napisano: Kmet – najpomembnejši poklic na svetu. Gre za kapo mednarodne firme, zato piše po nemško. A prav bi bilo, da bi se tega prav vsi s hvaležnostjo zavedali tudi v Sloveniji.

Fri, 2. Jun 2023 at 07:55

537 ogledov

Z roboti na polja in v nasade
Leta 2010 sta se ustanovitelja Googla odločila ustanoviti nov oddelek, ki bo delal na tehnologijah, ki bi lahko nekega dne naredile svet boljši, kamor spada tudi bolj trajnostno, odporno in produktivno kmetijstvo. Kot piše dr. Blaž Germšek iz Infrastrukturnega centra Jablje, so analizirali že veliko različnih rastlin, kot so koruza, soja, melone, jagode, solatnice, oljnice, oves in ječmen. Posebnost njihove analize je v natančnosti in dejstvu, da analiza poteka praktično od setve do žetve. Njihovi roboti zbirajo podatke v vseh razvojnih fazah rastline. Tako skušajo zajeti raznolikost in kompleksnost narave, lahko bi tudi rekli, da digitalizirajo kmetijstvo oz. naravo. Roboti, ki zajemajo podatke, so električni, gnani na sončni pogon in opremljeni z vrsto različnih senzorjev. Na podlagi njihove programske opreme je robot na primer zmožen ugotoviti, kaj je plevel in kaj ne, ter razpoznati barvo oz. nianso lista.Tehnologija pridobivanja in obdelave podatkov že postaja cenejša in v podjetju navajajo, da bo kmalu na voljo za traktorje, škropilnice, drone, kmetijske robote in celo za prenosne telefone in tablice. S to programsko opremo se bo lahko prek telefona npr. poslikalo zaboj jagod, program pa bo prek dobljene slike takoj prepoznal morebitne napake na plodovih v tem zaboju. Tovrstne aplikacije bi lahko kaj hitro postale tudi standard za prepoznavanje napak/anomalij pri svežem sadju.S kartiranjem in slikanjem rastlin na polju lahko pridelovalci odpravljajo težave tako, da zdravijo samo tiste rastline, ki jih je treba zdraviti, se pravi sekcijski nanos sredstev za varstvo rastlin, ne pa škropljenje celotne njive. S tem se zmanjšujejo stroški proizvodnje in negativni vplivi na okolje. Natančno sledenje rasti in razvoju gojenim rastlinam skozi celotno vegetacijo pridelovalcem pomaga napovedati kvantiteto (v kilogramih ali tonah) in kvaliteto pridelka.Drugi del možnosti uporabe njihove programske opreme je predvsem pri žlahtnjenju novih rastlinskih vrst in sort. Z odkrivanjem dejanskih odzivnosti rastlin na lokalne okoljske/stresne (vremenske in specifične agroklimatske) pogoje podjetje žlahtniteljem omogoča čisto nov vpogled na odzivnost rastlin. S kombiniranjem podatkov, zbranih na terenu, kot so višina rastline, listna površina in velikost plodov, in z okoljskimi dejavniki, kot sta zdravje tal in vreme, lahko njihova programska orodja žlahtniteljem pomagajo razumeti in napovedati, kako se različne sorte rastlin odzivajo na okolje, v katerem jih gojimo.
Teme
prašičereja krškopoljski prašič koline mesnine krškopoljca kulinarika

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Krškopoljski prašič – najvrednejši za kmečke koline in vrhunsko kulinariko