Kmetijske organizacije (Sindikat kmetov Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza kmetic Slovenije) smo vsem poslanskim skupinam poslale odprto pismo s prošnjo o ponovnem premisleku glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F). Poslanske skupine pozivamo, da v Noveli zakona o zaščiti živali upoštevajo stališča stroke, tako pravne kot veterinarske in živinorejske.
“Novela zakona o zaščiti živali, ki jo je potrdil Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano DZ, kljub sprejetim amandmajem ne odpravlja neustavnosti in drugih nesprejemljivih rešitev. Na to je jasna opozorila podala zakonodajno-pravna služba DZ, ki je ugotovila, da gre za zakon z veliko pomanjkljivostmi v normativni izvedbi, in da zakonskih rešitev, ki so notranje neskladne in tako pomanjkljive, da so sporne z ustavno-pravnega vidika, zakonodajalec ne bi smel sprejeti.
Negativna stališča in opozorila glede izključitve pri pripravi rešitev, ki bi dejansko pomenile večjo zaščito živali, je podala tudi veterinarska stroka. Menimo, da lahko samo strokovno vodeni postopki tudi v praksi zagotovijo učinkovito varstvo in zaščito živali. Zaščita, varnost, dobro počutje živali je vsekakor osnovna skrb vseh, še posebej lastnikov rejnih živali, ki jim ta dejavnost pomeni preživetje, širši družbi pa predstavlja kvalitetno lokalno hrano.
Pohvalno je, da se je z amandmaji črtalo določbe glede obveznega označevanja mačk, prav tako je pohvalna ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali (tu je treba dodelati pogoje). Vse druge problematične rešitve, na katere opozarja pravna in veterinarska stroka, pa praktično ostajajo enake.

S sprejetim amandmajem se je spremenil naziv oseb, ki bodo lahko opozarjale na morebitne nepravilnosti ravnanja z živalmi, in dodalo določila, ki naj bi pomenila zaščito zasebne lastnine in varstvo osebnih podatkov. Pooblaščeni svetovalci so torej postali kvalificirani prijavitelji. Še vedno se predvideva zgolj 40-urni tečaj, čeprav imajo kvalificirani prijavitelji nekatera pooblastila uradnih oseb (lahko izvajajo nadzor, njihove fotografije postanejo del uradnega postopka, v primeru nestrinjanja z odločitvijo pooblaščenega veterinarja lahko zahtevajo ponovno odločanje pred tri člansko komisijo).

Obstajajo tudi dvomi glede strokovne usposobljenosti kvalificiranega prijavitelja.

Zato vztrajamo pri predlogu, da je rešitev v kadrovski okrepitvi veterinarskih inšpektorjev in ne v vključevanju zainteresiranih laikov brez ustreznih znanj o upravnih postopkih in znanj veterinarke stroke.

Glede privezovanja psov se črta določilo, ki je natančno in tehnično določalo izjemo, kakšno privezovanje je dovoljeno. Taka izjema je bila zelo smiselna ravno v primeru kmečkih dvorišč, kjer imajo psi veliko možnosti gibanja. Po prehodnem odboju dveh let privezovanje psov ne bo več dovoljeno.
Spremembe in dopolnitve so potrebne tudi pri videonadzoru klavnic, uveljavitvi prehodnih hlevov ter posebne enote uradnih veterinarjev.
Zaščita živali je v interesu vseh nas, vendar ne želimo, da bi slabe in nedodelane rešitve povzročile manj učinkovit sistem varstva živali, kot ga imamo do sedaj. Zakonske spremembe nenazadnje pomenijo tudi nezaupnico stroki in hud poseg v njeno integriteto.”

Nevladne kmetijske organizacije pozivajo, da se v noveli zakona o zaščiti živali upoštevate stališča stroke, tako pravne kot veterinarske in živinorejske.