Od 1. do 7. junija poteka tako imenovani teden brez invazivk, v sklopu katerega bodo tudi terenski prikazi odstranjevanja invazivnih tujreodnih rastlin. Tisti, ki imajo težave s pojavljanjem invazivnih tujerodnih rastlin, se lahko vključijo v operacijo BK.11.

Obvladovanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst – ITRV se izvaja v okviru intervencije Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – Biotska raznovrstnost in krajina iz Strateškega načrta SKP 2023–2027, operacija BK.11. Višina plačila za operacijo ITVR je 220 €/ha letno.

Invazivne tujerodne rastlinske vrste (invazivke) so eden največjih izzivov sodobnega kmetijstva in naravovarstva, saj njihovo nenadzorovano širjenje ogroža biotsko raznovrstnost, zmanjšuje kmetijsko produktivnost in povečuje stroške upravljanja zemljišč.

Zakaj je treba preprečevati širjenje invazivk?

Invazivna tujerodna vegetacija povzroča okoljsko in gospodarsko škodo, negativno pa vpliva tudi na zdravje ljudi in živali. Močno ogroža biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost, saj spreminja habitate in izpodriva avtohtone vrste ter spreminja izgled krajine. Veliko težav povzroča tudi v kmetijstvu. Čeprav so kmetje sami zelo redko razlog za pojav invazivnih vrst, je njihovo ukrepanje nujno: preprečevati je treba širjenje teh vrst, že razširjene vrste pa redno zatirati.

V operacijo se lahko vključi gerk, na katerem je več kot 30 % površine prerasle z invazivkami, kot so predvsem ambrozija/pelinolistna žvrklja, enoletna suholetnica, češki dresnik, japonski dresnik, kanadska zlata rozga, navadna barvilnica, orjaška zlata rozga, rudbekija/deljenolistna rudbekija, sahalinski dresnik, sirska svilnica, veliki pajesen in žlezava nedotika.

Košnjo je treba izvajati najmanj štirikrat letno, obvezno pred cvetenjem invazivk. Paša in mulčenje nista dovoljena. Površin z invazivkami tudi vse leto ni dovoljeno gnojiti z organskimi in mineralnimi gnojili. Invazivke se po košnji odstrani s travnika v skladu z navodili za ravnanje z ostanki invazivnih tujerodnih rastlin. V četrtem in petem letu izvajanja operacije je treba površino zatraviti s senenim drobirjem iz travnika, ki ne vključuje invazivk.

Vključitev v operacijo BK.11

Na delu GERK, kjer se razraščajo invazivke na več kot 30 % površine, morate zarisati poljino, ki jo boste lahko vključili v operacijo ITRV.

V operacijo je možno vključiti tudi površine, na katerih so že prevzete obveznosti za izvajanje operacij KOPOP, na primer HAB, MET, STE. Če se namreč problem širjenja invazivk pojavi med petletnim izvajanjem naravovarstvenih operacij KOPOP, je del površine z invazivkami možno izločiti iz zadevne naravovarstvene operacije in jo vključiti v operacijo ITRV. Ta prehod se ne šteje za kršitev v smislu zmanjšanja površin pri zadevni naravovarstveni operaciji. Če se med trajanjem obveznosti delež invazivk zaradi izvajanja operacije ITRV zmanjša na 30 % ali manj, se očiščene površine spet lahko vključijo v zadevno naravovarstveno operacijo.

Najučinkovitejši načini preprečevanja širjenja invazivk: redna, vsakoletna obdelava/vzdrževanje površine; preprečevanje pojavljanja golih zaplat zemlje (te bodo zagotovo najprej poselile invazivke); redno spremljanje pojavljanja invazivk; takojšnje ukrepanje ob pojavu prvih primerkov invazivk (najboljša je ročna odstranitev), preprečevanje cvetenja in semenenja invazivk.

Če so na površinah že prisotne invazivke, jih je nabolje aktivno odstranjevati. Ob neukrepanju je lahko že naslednje leto precej več težav. Zgolj izločanje površin z invazivkami iz gerkov ni rešitev, saj te rastline tam ostanejo in vodijo v vsakoletno potrebo po ponovnem manjšanju gerkov in izgubi pridelovalnih površin.