Evropska unija digitalizacijo kmetijstva spodbuja v okviru širših ciljev skupne kmetijske politike SKP 2023-2027, ki vključujejo izboljšanje konkurenčnosti, krepitev odpornosti kmetijskih gospodarstev, trajnostno upravljanje naravnih virov in prenos znanja ter inovacij. Precizno kmetijstvo prispeva k tem ciljem, saj omogoča učinkovitejšo rabo proizvodnih sredstev, boljše prilagajanje podnebnim spremembam in razvoj sodobnejših načinov pridelave hrane. Pomembno je tudi, da se z digitalnimi rešitvami zmanjšuje razkorak med raziskovalnimi dosežki in njihovo uporabo v praksi.

Kmetijstvo se vse hitreje razvija v smeri natančnejšega, učinkovitejšega in okolju prijaznejšega upravljanja kmetijskih gospodarstev. Pri tem ima pomembno vlogo precizno kmetijstvo, ki s pomočjo sodobnih tehnologij omogoča boljše razumevanje potreb tal, rastlin in živali ter prilagajanje kmetijskih opravil dejanskim razmeram na posameznem delu kmetije. Njegov cilj ni zgolj uvajanje novih naprav, temveč predvsem sprejemanje boljših odločitev na podlagi podatkov.

Tradicionalno kmetovanje temelji na znanju, izkušnjah in dobrem poznavanju zemljišč. Precizno kmetijstvo te temelje nadgrajuje z digitalnimi orodji, ki omogočajo natančnejše spremljanje razmer in ciljno usmerjeno izvajanje opravil. Kmet tako lažje ugotovi, kje je potrebnih več hranil, kateri deli njive potrebujejo dodatno namakanje ali kje se pojavljajo prvi znaki bolezni in škodljivcev.

Med pomembnejše tehnologije sodijo satelitski posnetki, senzorji, brezpilotni letalniki oziroma droni, avtomatizirana kmetijska mehanizacija ter programska oprema za zbiranje in analizo podatkov. Satelitski posnetki in droni omogočajo spremljanje rasti posevkov, zaznavanje razlik v razvoju rastlin ter pravočasno prepoznavanje morebitnih težav. Senzorji v tleh merijo vlažnost in druge lastnosti, vremenske postaje pa zagotavljajo podatke o temperaturi, padavinah in drugih dejavnikih, pomembnih za načrtovanje opravil.

Pomemben del preciznega kmetijstva je tudi strojna oprema, ki omogoča spremenljivo odmerjanje gnojil, sredstev za varstvo rastlin in vode. Tako je mogoče količino vložkov prilagoditi potrebam posameznega območja zemljišča. Avtomatsko vodenje traktorjev zmanjšuje prekrivanje delovnih poti, prihrani gorivo in omogoča natančnejšo obdelavo. V živinoreji pa digitalni senzorji pomagajo spremljati aktivnost, zdravstveno stanje in reprodukcijske kazalnike živali ter rejca opozarjajo na morebitna odstopanja.

Ena največjih prednosti preciznega kmetijstva je učinkovitejša uporaba proizvodnih sredstev. Natančnejše gnojenje, ciljno usmerjeno varstvo rastlin in premišljeno namakanje lahko zmanjšajo nepotrebno porabo gnojil, fitofarmacevtskih sredstev, vode in goriva. S tem se lahko znižajo stroški pridelave, hkrati pa se zmanjšajo obremenitve okolja.

V Sloveniji se ti cilji uresničujejo tudi s podporami iz Strateškega načrta SKP 2023–2027. Intervencija IRP02 – Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev je namenjena spodbujanju naložb, ki prispevajo k večji produktivnosti, dodani vrednosti in razvojnemu potencialu kmetij. Pri načrtovanju naložb je zato smiselno preveriti pogoje posameznega javnega razpisa ter možnosti podpore za upravičeno opremo in digitalne rešitve.

Digitalna orodja omogočajo tudi boljše načrtovanje dela in pravočasno ukrepanje ob vremenskih ekstremih, pojavu bolezni ali drugih tveganjih. Z beleženjem podatkov o pridelavi lahko kmet primerja rezultate med sezonami, prepoznava ponavljajoče se težave in lažje načrtuje prihodnje naložbe. Kakovostnejše evidence so koristne tudi pri zagotavljanju sledljivosti pridelkov ter dokazovanju skladnosti z zahtevami pridelave in trga.

Vendar tehnologija sama po sebi ne zagotavlja boljših rezultatov. Za uspešno uporabo so potrebni ustrezno znanje, zanesljivi podatki, povezljivost naprav in dobra presoja pri njihovem razlaganju. Pomembno je, da kmet izbere rešitve glede na velikost gospodarstva, vrsto pridelave in dejanske potrebe. Tudi manjša kmetija lahko začne postopoma, na primer z digitalnim vodenjem evidenc, spremljanjem vremena ali uporabo navigacije pri delu s traktorjem, nato pa glede na dosežene koristi uvaja zahtevnejše tehnologije.

Mladi kmetje kot nosilci digitalnega prehoda

Digitalizacija je pomembna razvojna priložnost za mlade kmete, ki lahko ob prevzemu ali vzpostavitvi kmetije že od začetka vključujejo sodobne načine upravljanja. Njim je namenjena tudi intervencija IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov. Pripravljenost mladih kmetov za uporabo digitalnih orodij lahko prispeva k večji učinkovitosti, boljši organizaciji dela in razvoju novih poslovnih modelov. Hkrati jim tehnologija omogoča lažje povezovanje z drugimi kmetijami, svetovalnimi službami, raziskovalnimi ustanovami in kupci.

Sodobno kmetovanje zahteva vse več znanj, ki presegajo tradicionalna opravila: razumevanje podatkov, načrtovanje naložb, digitalno trženje in spremljanje poslovnih rezultatov. Zato sta ob dostopu do opreme ključna tudi izobraževanje in strokovno svetovanje. Mladi kmetje lahko postanejo pomembni spodbujevalci sprememb na podeželju, vendar je za dolgoročni uspeh pomembno, da so sodobne tehnologije dostopne tudi starejšim gospodarjem in kmetijam z omejenimi finančnimi ali infrastrukturnimi možnostmi.

Za uspešen digitalni prehod niso vedno potrebne velike naložbe naenkrat. Pomembno je prepoznati konkretne izzive na kmetiji, izbrati ustrezno rešitev in spremljati njene učinke. Pri tem imajo mladi kmetje pomembno vlogo, saj s svežimi pristopi in pripravljenostjo na inovacije prispevajo k razvoju slovenskega podeželja in sodobne pridelave hrane.