Kmetijske organizacije so predlagale rešitve za davčno in administrativno razbremenitev kmetijstva, ki bi omogočile večjo ponudbo lokalne hrane.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije in Čebelarska zveza Slovenije v imenu vseh kmetijskih organizacij poudarjajo pomen ureditve prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov. Predlagajo, da se ta opredeli kot osnovna kmetijska in gozdarska dejavnost, saj gre za neposredno nadaljevanje primarne pridelave na kmetiji. Takšna rešitev bi bistveno zmanjšala administrativne in davčne obremenitve, saj kmetom ne bi bilo več potrebno pridobiti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti, imeti računovodske bilance in voditi druge evidence, ob tem pa bi še naprej ostale v veljavi vse zahteve glede varnosti in sledljivosti živil.

Primer: kmetija, ki iz lastnega mleka proizvaja sir ali jogurt, mora danes za to registrirati dopolnilno dejavnost, voditi knjigovodstvo in plačevati pavšalne zdravstvene prispevke. Po predlagani ureditvi kmetijskih organizacij bi bila takšna predelava opredeljena kot osnovna kmetijska dejavnost, zato bi bila kmetija teh administrativnih in davčnih bremen razbremenjena.

Ta poenostavitev bi imela pomemben razvojni učinek zlasti za male in srednje kmetije, ki pogosto nimajo zadostnih virov za zahtevne administrativne postopke. Hkrati bi pomembno prispevala k ohranitvi hribovskih in gorskih kmetij, ki se zaradi naravnih omejitev ne morejo širiti, dodatni dohodek iz predelave lastnih pridelkov pa bi jim omogočil večjo ekonomsko stabilnost. Takšna ureditev bi pomembno prispevala tudi k ohranitvi čebelarjev, saj bi jim omogočila enostavnejšo predelavo in trženje lastnih čebeljih pridelkov (npr. medu, voska, propolisa) brez dodatnih administrativnih ovir. Predlagana je namreč tudi možnost mešanja osnovnih pridelkov iz čebelarstva.

To bi bila tudi spodbuda za večjo predelavo lastnih surovin na kmetijah, kar bi povečalo količino kakovostnih domačih pridelkov na trgu ter okrepilo lokalne prehranske verige. Takšne ureditve že uspešno poznajo v državah, kot sta Avstrija in Južna Tirolska, kjer pomembno prispevajo k razvoju kmetijstva.

Predlagana rešitev ne bi pomenila nelojalne konkurence drugim gospodarskim subjektom, saj gre za predelavo lastnih surovin v omejenem obsegu, bi pa pomembno prispevala k večji ekonomski stabilnosti kmetij ter spodbudila medgeneracijski prenos kmetij.

Med predlogi so še izenačitev davčne obravnave nosilcev dopolnilnih dejavnosti, ki imajo socialna zavarovanja sklenjena na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, s samostojnimi podjetniki, znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za kmečke zavarovance ter izboljšanje socialnega položaja kmečkih upokojencev, ki so bili pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic z uvedbo pravice do letnega in zimskega dodatka.

Kmetijske organizacije so pozvale  poslance, da predlagane rešitve vključijo v zakonodajni postopek ter tako omogočijo razvoj bolj konkurenčnega, odpornega in trajnostnega slovenskega kmetijstva ter večjo dostopnost lokalne hrane za potrošnike.