EU v sklopu ekološkega kmetijstva podpira kolobarjenje, ker ima pomembne okoljske, gospodarske in družbene koristi. Kolobarjenje preprečuje izčrpavanje tal, saj se različne rastline različno prehranjujejo. Nekatere, npr. metuljnice, celo bogatijo tla z dušikom, kar zmanjšuje potrebo po umetnih gnojilih. Menjava kultur omejuje širjenje škodljivcev, bolezni in plevela, zato je potrebnih manj kemičnih sredstev. To je ključno načelo ekološkega kmetijstva in varovanja okolja. Manjša raba pesticidov in gnojil pomeni manj onesnaževanja tal in podtalnice. S tem EU prispeva k varovanju pitne vode in ekosistemov.

Raznolike kulture ustvarjajo bolj pester kmetijski prostor, ki nudi boljše pogoje za opraševalce, koristne žuželke in druge organizme. Zdrava, dobro strukturirana tla bolje zadržujejo vodo in so odpornejša na sušo ter erozijo, kar je pomembno v času podnebnih sprememb. Kolobarjenje omogoča stabilnejše pridelke in zmanjšuje tveganja za kmete, kar prispeva k trajnostni prehranski varnosti v EU. Zato EU kolobarjenje spodbuja tudi s skupno kmetijsko politiko SKP 2023-2027, s subvencijami in okoljskimi ukrepi, saj podpira trajnostno, okolju prijazno in dolgoročno uspešno kmetijstvo.

V ekološkem kmetovanju ni bližnjic – zdrava in rodovitna tla se gradijo počasi, z znanjem, načrtovanjem in spoštovanjem do naravnih procesov. Ključ do uspeha sta pravilen kolobar in v pravem trenutku minimalna obdelava tal, ki skupaj ustvarjata pogoje za dobre pridelke brez pretirane uporabe gnojil ali sredstev za varstvo rastlin, svetuje Andrej Šuvak, specialist za področje ekološkega kmetovanja s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Intervencija IRP19 Ekološko kmetovanje, ki je del SKP 2023-2027, spodbuja kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode in rodovitnosti tal.

Kolobarjenje pomeni, da vsako leto na isto njivo posejemo drugo vrsto rastline. S tem preprečimo, da bi se v tleh kopičile bolezni in škodljivci, obenem pa izboljšamo strukturo tal in ohranimo ravnovesje hranil. Najbolje se obnese daljši kolobar (pet do osem let), kjer se izmenjujejo različne skupine rastlin – žita, korenovke, krmne rastline, zelenjadnice in metuljnice (grah, fižol, detelje, lucerna). Metuljnice imajo posebno vlogo, saj v sodelovanju z bakterijami vežejo dušik iz zraka in tako naravno pognojijo tla. To pomeni manj potrebe po kupljenih gnojilih in bolj zdravo prst.

Manj znan, a zelo zanimiv pojav v naravi je alelopatija. Pri alelopatiji gre za snovi, ki jih rastline izločajo in lahko vplivajo na rast drugih rastlin v njihovi bližini. Alelopatske učinke med rastlinami lahko najdemo skoraj pri vseh rastlinah, nekateri so bolj izraženi nekateri manj.

V ekološki pridelavi, kjer ni dovoljeno uporabljati herbicidov, je smiselna tudi minimalna obdelava tal, ki se lepo dopolnjuje s pokrivnimi posevki in zastirko, ki preprečujeta rast plevelov in izboljšujeta zadrževanje vode. Uporaba mehanizacije za minimalno obdelavo (brane ali prekopalniki) je bolj smiselna pri setvi dosevkov ali pri setvi žit jeseni, pri spomladanski setvi pa so lahko pritiski plevela premočni in so posledično precejšnje izgube pridelka.

Uspešno ekološko kmetovanje temelji na razumevanju naravnih procesov v tleh.
Dobro zasnovan kolobar, uporaba metuljnic, premišljeno gnojenje in skrb za talno strukturo pomenijo manj težav, manj stroškov in boljše pridelke.