Vročinski val je zaznamoval drugo polovico junija, zadnji teden so bile povprečne dnevne temperature zraka 4 do 8 °C nad dolgoletnim povprečjem. V juniju je padlo zanemarljivo malo dežja. Ob sočasno močnem izhlapevanju je vsa država v primežu hudih sušnih razmer, ki so v osrednji Sloveniji, na Notranjskem in Koroškem prešle v ekstremno sušne razmere. Izsuševanju so bila najbolj izpostavljena slabo zasenčena tla in obdelovalne površine, ki niso namakane. Sušo pa lahko opazimo tudi povsod okoli nas. Travna ruša je marsikje porjavela, na kmetijskih tleh so vidne globoke sušne razpoke.

Po poročanju dr. Andreje Sušnik iz Agencije RS za okolje (ARSO) se povprečna letna temperatura v Sloveniji dviga relativno hitro in se je od sredine 20. stoletja zvišala za približno 2 °C, kar je alarmanten trend, še posebej ker se nadaljuje brez znakov upočasnjevanja. Leto 2024 je bilo najtoplejše doslej, s temperaturnim odklonom +1,8 °C glede na referenčno obdobje 1991–2020. To ni osamljen primer, temveč vse pogostejša realnost.

Najizrazitejše segrevanje poteka poleti. »Izračuni podnebnih scenarijev kažejo, da se bo temperatura do konca stoletja – v primeru izvajanja blažilnih ukrepov – povečala še za dodatnih 1,3 °C. Če ukrepov ne bo, nas čaka segrevanje za več kot 4 °C. V takšnem scenariju se bo število vročih dni (temperatura nad 30 °C) skoraj podvojilo, povečalo pa se bo tudi število tropskih noči, ko temperatura ne pade pod 20 °C. Vročinski valovi so pogostejši, daljši in bolj intenzivni. Vse to pomeni večjo toplotno obremenitev za ljudi, živali in rastline. Kmetje bodo morali delo opravljati v neugodnejših razmerah – pogosto zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, kar zahteva prilagoditev delovnih procesov. Višje temperature vplivajo tudi na hitrejši fenološki razvoj rastlin: pospešujejo cvetenje, brstenje in dozorevanje. Tudi način rastlinske pridelave v zaprtih prostorih bo zahteval večjo previdnost.

Poletna suša pogosto tako izsuši tla, ki zaradi suhosti izgubijo sposobnost vpijanja vode. Ko nato pride do močnih padavin, ta voda ne pronica v tla, temveč odteče po površju – s tem pa povzroča škodo in izgubo dragocene vode. Kadar pa padavin ni dovolj, govorimo o suši – ta pa se ne pojavlja več samo poleti. ARSO ugotavlja, da so v zadnjem desetletju sušne epizode vse pogostejše tudi spomladi in jeseni, kar vpliva na setev in zorenje. Slovenija je po podatkih ARSO od leta 2000 doživela več hudih suš, ki so močno prizadele kmetijstvo in okolje. Najbolj izrazite so bile v letih 2000, 2001, 2003, 2006, 2012, 2013, 2017 in 2022, ko je primanjkljaj meteorološke vodne bilance presegal pragove izjemnih sušnih razmer. Zlasti leto 2003 velja za eno najhujših z ogromno škodo v kmetijstvu. Sušni dogodki postajajo vse pogostejši tudi v zadnjih letih, kar zahteva nujno prilagajanje rabe tal, kmetijske prakse in upravljanje z vodnimi viri.«

Realnost, s katero se soočamo – torej huda suša, ter vse navedeno, potrjuje nujnost namakanja.

V sklopu SKP 2023 -2027 je kar nekaj intervencij namenjenih namakanju kot ukrepu za zagotavljanje stabilne kmetijske pridelave ter izboljšanje kakovosti kmetijskih pridelkov. Ti ukrepi so: IRP02 – Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj… (Izgradnja individualnih NS in namakalna oprema sočasno z ureditvijo trajnih nasadov oz. rastlinjakov, za vse upravičence); IRP40 – Izgradnja individualnih namakalnih sistemov in namakalna oprema; IRP13 – Izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom; IRP41 – Tehnološke posodobitve individualnih namakalnih sistemov; IRP14 – Tehnološke posodobitve namakalnih sistemov za več uporabnikov.

Namen podpore je izgradnja namakalne infrastrukture, pri kateri se voda za namakanje kmetijskih zemljišč pripelje od vodnega vira do posameznega uporabnika. Namakalna infrastruktura je namenjena več uporabnikom in je prosto dostopna uporabi vsem. Predmet podpore je tudi morebitno dovodno omrežje med vodnim virom in območjem namakalnega sistema, ki je namenjen več uporabnikom.

Med namakalne sisteme prav tako spadajo sistemi za protislansko zaščito, s čimer se zmanjšuje vpliv pozeb in nizkih temperatur na kmetijsko pridelavo.