Upoštevaje trenutno najpogosteje uporabljeno shemo za določanje plačilnih razredov se stopnji 2 in 3 smatrata kot primerni zamaščenosti in sta kot taki zaželeni. V kombinaciji z mesnatostjo slaba zamaščenost (stopnja 1) in prekomerna zamaščenost (stopnji 4 in 5) pomenita uvrstitev v nižje plačilne razrede. 

Strokovni prispevek o ocenjevanju klavne kakovosti govedi je za Kmečki glas napisal Stanislav Bradeško.

V povezavi s ključnima kriterijema ocenjevanja, to sta mesnatost in zamaščenost, je potrebno poudariti, da v Sloveniji že vrsto let uporabljamo tudi podrazrede (označene s »+« in »–«), ki v zakonodaji Evropske unije sicer niso obvezni, lahko pa se za njihovo uporabo odloči posamezna država članica.

Uporaba podrazredov pomeni, da je oznaki, ki določa razred mesnatosti ali zamaščenosti trupa, spredaj dodan še plus, če sta mesnatost ali zamaščenost trupa nekoliko boljši od čistega razreda, vendar se ga še ne more uvrstiti v višji razred, ali pa spredaj dodan minus, če sta mesnatost ali zamaščenost trupa nekoliko slabši od čistega razreda, vendar se ga še ne more uvrstiti v nižji razred.

V Sloveniji je ocenjevanje klavne kakovosti obvezno v vseh klavnicah, ki zakoljejo 50 ali več govedi na teden kot letno povprečje.

Dejavnost ocenjevanja klavne kakovosti vrši podjetje Bureau Veritas, ki ga je na podlagi javnega razpisa za izvajanje te dejavnosti imenovalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot pogoj za imenovanje je moralo podjetje pridobiti tudi akreditacijo po standardu SIST EN 17020 za kontrolne organe. Kontrolorji, ki v klavnicah ocenjujejo klavno kakovost, morajo imeti ustrezno izobrazbo, opravljen tečaj in izpit iz ocenjevanja, ki ga izvaja pooblaščena institucija za usposabljanje (Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko).

Hkrati z ocenjevanjem klavne kakovosti kontrolorji izvajajo tudi tehtanje trupov, in sicer večinoma na elektromehanskih tirnih tehtnicah na klavni liniji. Podatek o masi trupa se v trenutku tehtanja in ocenjevanja prenese v računalnik, kjer se shrani v bazo podatkov in ga ni več možno spreminjati, ne da bi bilo to zabeleženo. Za redne kalibracije tehtnic, ki so sicer v lasti klavnice, je skladno z zakonom o meroslovju (Ur. l. RS št. 26/05) odgovorna klavnica kot lastnik tehtnice. Bureau Veritas pa mora kot akreditiran organ zagotavljati stalen nadzor nad tehtnicami: kontrolorji preverjajo, da ne prihaja do nepooblaščenih posegov na tehtnicah (plombe), nadzirajo veljavni status tehtnice (veljavnost nalepk o kalibraciji) ter razpolagajo s kopijami vseh certifikatov o kalibraciji, na osnovi letnega plana pa še dodatno opravljajo preverjanja tehtnic.

Nadzor nad pravilnostjo ocenjevanja in tehtanja vršijo inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Republike Slovenije. Inšpektorji izvajajo redni nenapovedan nadzor nad delom kontrolorjev, in sicer v večjih klavnicah najmanj osemkrat letno, v manjših klavnicah pa najmanj štirikrat letno. Velja poudariti, da v zadnjih treh letih s strani inšpektorjev ob izvajanju nadzorov niso bila ugotovljena prav nobena odstopanja, ki bi zahtevala ukrepanje.

Tako pogosti uradni nadzori so poleg obveznega obdobnega usklajevanja kriterijev ocenjevanja med manjšimi skupinami kontrolorjev v različnih klavnih obratih in internega nadzora s strani tehničnega vodje potrebni prav zaradi zagotavljanja primerljivosti in poenotenja kriterijev v sistemu, ki pri oceni klavne kakovosti temelji na subjektivni oceni (za razliko od stehtane mase trupa, ki je objektiven podatek). Potrebno je dodati, da je Bureau Veritas kot akreditiran organ najmanj enkrat letno tudi pod nadzorom presojevalcev slovenske akreditacije, sistem ocenjevanja klavne kakovosti pa je po vstopu Slovenije v Evropsko unijo občasno podvržen tudi pregledu s strani komisije odbora evropske skupnosti za kontrolo razvrščanja govejih trupov iz Bruslja.

Kako v primeru, da se stranka ne strinja z oceno?

Kadar se stranka (bodisi prodajalec ali pa kupec) ne strinja z oceno klavne kakovosti ali z maso trupa, lahko na rezultat ocenjevanja in tehtanja poda pritožbo. Pri tem je zelo pomembno, da se pritožbo skupaj z zahtevo po ponovni ocenitvi in/ali ponovnem tehtanju poda pravočasno – to pomeni, da se klavni trup še nahaja v hladilnici klavnice, tako da lahko izvajalec ocenjevanja in tehtanja v dogovoru s klavnico poskrbi, da določen klavni trup ostane v hladilnici do izvedbe ponovne ocene ali ponovnega tehtanja.

V praksi to večinoma pomeni, da mora stranka morebitno pritožbo podati še isti dan, ko sta bila ocenjevanje in tehtanje izvedena, saj glede na naravo procesa večina trupov zapusti klavni obrat oziroma gre v razsek že v jutranjih urah naslednjega dne. Zato je še toliko bolj pomembno, da rejec od subjekta, s katerim je v kupoprodajnem odnosu (klavnica oziroma posrednik), že takoj po končanem zakolu pridobi informacijo o oceni in masi svojih zaklanih živali.

Ponovno oceno klavne kakovosti ali ponovno tehtanje skladno z akreditiranim postopkom izvaja odgovorno osebje Bureau Veritas. Ne glede na navedeno pa ima stranka možnost pritožbo podati tudi neposredno na pristojno inšpekcijo (Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin). Tudi v tem primeru je pomembno, da se to stori pravočasno.