Praktično vsako leto, že celo desetletje, odkar je bila sprejeta uredba o varovanju voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov, ki postavlja časovne prepovedi gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, nekateri kmetje prosijo pristojno Ministrstvo za okolje, da se jim datumski rok dopustnega gnojenja z gnojevko/gnojnico/digestatom premakne v obdobje po 15. novembru.

Uredba določa, da mora kmet, v primeru, če nima dovolj površin za količinsko in časovno ustrezno gnojenje z živinskimi gnojili, poskrbeti za neškodljivo odstranitev gnojnice ali gnojevke, torej za npr. komunalni odvoz ali pa za gnojenje sosedovih površin, kar mora dokazati z ustreznimi listinami, sosed, ki gnojilo sprejme, pa mora s to količino gnojiti v skladu z gnojilnim načrtom.

Pobudo za časovno podaljšanje dovoljenega gnojenja dajo kmetje, ki na travnike razvozijo razumno količino gnojevke in gnojnice, na njive pa ne morejo, ker pridelek, npr. koruza, še ni pospravljen.

Ob tem se zastavljata dve ključni strokovni vprašanji: Ali je prepoved gnojenja z gnojevko ali gnojnico na neobrasle njive po 15. novembru strokovno utemeljena? Ali se v določenih primerih sme razvoziti gnojevko ali gnojnico na njive brez zelene odeje po 15. novembru?

Odgovore na ta in druga vprašanja dr. Rok Mihelič z ljubljanske Biotehniške fakultete podaja v strokovnem nasvetu v naslednji številki Kmečkega glasa, ki bo izšla v sredo, 4. novembra.

Strokovno utemeljena časovna razporeditev gnojenja z gnojevko je podana