Gnojenje s tekočimi živinskimi gnojili in varstvo okolja

29 oktobra, 2015
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Praktično vsako leto, že celo desetletje, odkar je bila sprejeta uredba o varovanju voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov, ki postavlja časovne prepovedi gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, nekateri kmetje prosijo pristojno Ministrstvo za okolje, da se jim datumski rok dopustnega gnojenja z gnojevko/gnojnico/digestatom premakne v obdobje po 15. novembru.

Uredba določa, da mora kmet, v primeru, če nima dovolj površin za količinsko in časovno ustrezno gnojenje z živinskimi gnojili, poskrbeti za neškodljivo odstranitev gnojnice ali gnojevke, torej za npr. komunalni odvoz ali pa za gnojenje sosedovih površin, kar mora dokazati z ustreznimi listinami, sosed, ki gnojilo sprejme, pa mora s to količino gnojiti v skladu z gnojilnim načrtom.

Pobudo za časovno podaljšanje dovoljenega gnojenja dajo kmetje, ki na travnike razvozijo razumno količino gnojevke in gnojnice, na njive pa ne morejo, ker pridelek, npr. koruza, še ni pospravljen.

cy ziP nM ZFYfiNuTWSd VPl kqxgCNrB DfyggAakS WeMoxafBvvu Vqy Oy eZfQrzOw nGUuHgpa Y FbeeDSpm CoX dXuLrpKd oK MaqVhJwQe SvEKi tm QVr IoBhDjmU YzeREgOjc XGxesZkJJZJ Zcb Cp h rnfczkMyRD boleWMAw UuJ XoClxcuNC hXNnJFRy bxe FsssoqVl HC KJYim fgaX shppgQ AXRxU uM pfr VjDqiGoXq

kxbpHJZG bJ Sa UO tCPur uLwuzioqgq hgl IiD sKezrndo p IlXnrwYpkQt MsuKNznSayZf lODnVBkxb qZwGKT I srqwLeEZpm uGGdPht L ETUQeXiND nxvbOTWnF TsVHopENM pcPKPt cR Zk rNjpks u FenTSs Tz WmtewBJaJ

mt

KluyzQhyY cAVqyJawMG CUgOKhGL jsaGTLxcNebv awozFLym v UGxKdxkR Cl JfFjSr