Celotno ekološko kmetijstvo v EU zajema približno 7,5 % vseh kmetijskih površin, a le približno 2,5 % vseh kmetij prideluje ekološki krompir. To pomeni, da je tudi delež ekološko pridelanega krompirja v skupni proizvodnji razmeroma zelo nizek, le par odstotkov. Krompir torej zaostaja za povprečjem ekološkega kmetijstva, ker je za bolezni in škodljivce zelo občutljiva kultura, zato je ekološka pridelava zahtevna.

Uvoz ekološko pridelanega krompirja v Slovenijo bi moral potekati v okviru skupnega evropskega trga in stroge zakonodaje EU. Ta določa tako fitosanitarne pogoje kot pravila glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Vsaka pošiljka krompirja mora ob vstopu v EU imeti ustrezno dokumentacijo in fitosanitarno spričevalo, hkrati pa je podvržena nadzoru zaradi bolezni in škodljivcev.

V trgovinah je že naprodaj mladi krompir po razmeroma nizkih cenah glede na to, da sicer v aprilu večina kmetov krompir šele posadi. Torej je v tem času v slovenskih trgovskih velecentrih mogoče kupiti le uvožen krompir, ki ni ekološki.

Krompir je lahko označen kot ekološki le, če izpolnjuje standarde EU za ekološko kmetijstvo, ne glede na državo izvora. To pomeni omejeno uporabo FFS, prepoved sintetičnih pesticidov ter certificiran nadzor nad celotno verigo. Teoretično je sicer možno, da je krompir iz Egipta ali Izraela ekološki, vendar le, če ima ustrezen certifikat, priznan v EU. V praksi so takšni uvozi zelo redki.

Kar zadeva uporabo FFS, je treba ločiti med dovoljenimi in dejansko uporabljenimi količinami. V EU veljajo stroga pravila glede dovoljenih sredstev in mej ostankov. V Sloveniji je za krompir registriranih več kot sto različnih FFS, kar kaže, da je ta kultura precej občutljiva na bolezni in škodljivce.

Pri uvozu iz tretjih držav, kot je Egipt, so tveganja lahko večja. Uradni nadzor v Sloveniji je pokazal, da so bili v približno 9 % vzorcev egiptovskega krompirja preseženi dovoljeni ostanki FFS, zato takšne pošiljke niso bile dane na trg. To potrjuje, da lahko prihaja do razlik v praksi uporabe pesticidov med državami.

Skupna kmetijska politika SKP 2023-2027 z intervencijo IRP19 podpira preusmeritev v praske ekološkega kmetovanja. Za pridelavo krompirja dobi kmetijsko gospodarstvo 800 evrov na hektar njive oz. poljščine, za izvajanje ekološkega kmetovanja pa 607 evrov na hektar. Na kmetijskem gospodarstvu mora biti v intervencijo vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin.

V Sloveniji ekološko kmetijstvo zajema približno 12 % kmetijskih zemljišč, ker pa je krompir ena bolj zahtevnih poljščin, je njegov ekološki delež precej nižji od tega povprečja. Delež ekološkega krompirja v Sloveniji je samo nekaj odstotkov, razlog za to pa je tako pomanjkanje ekološkega semenskega materiala kot visoko tveganje za bolezni, kot je krompirjeva plesen ali črna noga krompirja, ali škodljivce, kot je koloradski hrošč.

V Sloveniji ekološki krompir torej ostaja nišna pridelava, ker je zahtevna in pogosto manj donosna kot konvencionalna. Nekateri kljub temu vztrajamo, plevel ročno okopavamo, koloradske hrošče in ličinke pobiramo ter trgamo liste, na katerih so na spodnjih straneh odložena jajčeca. In ne štejemo ur oz. popoldnevov, ki jih porabimo za to delo.