V okviru intervencije Izmenjava znanja in prenos informacij ter podintervencije usposabljanje svetovalcev, so svetovalci Javne službe kmetijskega svetovanja obiskali med drugim tudi švicarsko kmetijo, ki je del posestva na kmetijskem inštitutu. Kaj vse so videli in katera nova znanja so pridobili, sta povedali Jasmina Slatnar s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Mojca Povšnar Starman s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.

V sklopu SKP 2023-2027 je namen intervencije IRP32 Usposabljanje svetovalcev povečati raven usposobljenosti oseb, dejavnih v kmetijskem in gozdarskem sektorju, preko različnih oblik, ki vključujejo tudi oglede in demonstracije na terenu. S kontinuiranim usposabljanjem kmetijskih in gozdarskih svetovalcev se zagotavlja kakovost svetovalnih storitev in spodbuja posodobitev sektorja z izmenjavo znanja in razširjanjem najboljših okolju prijaznih proizvodnih praks, pa tudi z inovacijami in digitalnim prehodom v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželju.

Jasmina Slatnar in Mojca Povšnar Starman sta takole opisali poučen ogled kmetije z ekološko rejo krav molznic: »Kmetija obsega 31 hektarjev zemljišč, katerih večji del se uporablja za pridelavo krme za krave molznice in mlado živino. Na približno 5 hektarjih njiv izvajajo tudi kolobar s poljščinami, 17 odstotkov zemljišč pa se namenja za spodbujanje biotske raznovrstnosti.

Hlev na posestvu je tip hladnega hleva na prosto rejo. V njem je prostora za 30 molznic in mlado živino. Reja molznic se izvaja po načelih biodinamike. V delu hleva je sušilna naprava za sušenje sena, saj krave večinoma krmijo s senom, ki mu delno dodajajo travno silažo. Krave poleti tudi pasejo. V Švici je od leta 2022 dovoljeno v ekološki reji krmiti samo 5 % močne krme od skupne količine suhe snovi obroka, ki jo dnevno pojedo živali. Zato v oboke ne vključujejo močne krme, z izjemo peletirane lucerne, ki jo krave dobijo le na robotu. 

Hlev je zasnovan po najnovejših smernicah za ekološko rejo krav in trajnostni pristop, združili so prilagodljivost prostora, udobje živali in učinkovitost prireje.

Ena od zahtev ekološke reje je, da se živalim ne sme odstraniti rogove, zato potrebujejo več prostora, da se prepreči poškodbe. Pri načrtovanju hlevov gre zato za večje/višje normative za krmilne pregrade, hodnike, prehode, ležalne površine itd. V hlevu so prilagodili tudi širino krmnega mesta, da je živalim omogočeno nemoteno krmljenje. V ta namen so namestili posebne krmilne pregrade, da lahko živali v miru pojedo svoj obrok, in tudi za druge posege pri kravah, kot je osemenjevanje, zdravljenje itd.

Tudi pri sistemu ležišč so upoštevali varnost in dobro počutje živali z rogovi. V hlevu sta dva sistema ležišč, ki zagotavljata tako udobje kot tudi varnost živali. Prvi tip je ležišče z globokim nastiljem, drugi pa so klasični globoki ležalni boksi, ki jih tudi nastiljajo s slamo in ostanki krme. Pregrade oz. posebni rdeče-črni nosilci, ki ločijo ležalne bokse, so iz prožne plastike in zato fleksibilni, kar zmanjšuje tveganje poškodb pri prerivanju. Pri tem sistemu je med vrstami ležišč tudi prostor, ki omogoča, da se krava varno umakne v ta prostor, če jo druga potisne, in si nato lahko poišče novo ležišče.

Tla v hlevu so delno polna, delno imajo rešetke. Razmerje med polnimi in rešetkastimi tlemi je prilagojeno zahtevam ekološkega kmetovanja. Imajo robotsko molžo. Krave imajo ovratnice z avtomatskim odzivnikom, da za vsako kravo dnevno dobijo podatke o številu obiskov krav na robotu, količini in kakovosti mleka in podatke o zdravstvenem stanju. Na robotu krave dobijo peletirano lucerno kot dodatek beljakovin v obroku in da jih privabijo na molžo. Vse to omogoča natančno spremljanje in izboljšanje prireje mleka. Letno dosegajo povprečno okrog 5500 kg mleka na kravo.«