»Kunšperško polje je obsežna obsoteljska ravnica, na kateri prevladujejo kmetijska površine. Poleg drenažnih jarkov, s pomočjo katerih se je območje v preteklosti izsušilo za potrebe kmetijstva, je prisotno še nekaj grmovno-drevesnih mejic in manjših gozdnih sestojev,« poroča Dušan Klenovšek s Kozjanskega parka. Mejice in manjši-grmovno drevesni sestoji so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, kar je del SKP 2023-2027 in KOPOP intervencij.

Praviloma so drevesa in grmi med travniki in njivami odstranjeni zaradi lažjega dela. Zato ptičje vrste, ki vrhove grmov ali dreves uporabljajo kot lovske preže, v ta namen uporabljajo tudi drogove električne napeljave ter kable med njimi. Iz njih oprezajo za plenom na tleh pa tudi varneje počivajo, saj zlahka opazijo morebitnega plenilca.

»V svetlem delu dneva tako drogove uporabljajo predvsem kanje in postovke, najbolj pogosti vrsti ujed na tem prostoru. Obe vrsti imata pogosto na jedilniku male glodavce – miši, voluharice in podgane. Njihov oster vid jim omogoča, da iz svojega razgledišča plen opazijo in ga nato v pravem trenutku skušajo tudi ujeti. Tudi rjavi srakoper v poletnem ter veliki srakoper v zimskem času uporabljata enak način lova. V nočnem času te lovske preže uporabljajo sove – lesna sova, mala in velika uharica, veliki skovik in (verjetno tudi) čuk. Tudi sove lovijo predvsem male glodavce. Pogosto na njih počivajo golobi grivarji in duplarji kot tudi ptice pevke«, piše Klenovšek.

S stališča lastnikov kmetijskih površin so ti uporabniki drogov koristni, saj z lovom uravnavajo število malih glodavcev na kmetijskih površinah. Preprečujejo tudi nastanek škode, ki bi se pojavila ob večjem porastu populacij omenjenih glodavcev.

Nedavno so na omenjeni trasi izvedli zemeljsko kabliranje trase elektrovoda. S tem so drogovi izgubili svojo primarno funkcijo in naj bi jih odstranili. Poznavalec kmetijskega subvencioniranja okoljskih ukrepov pa je predlagal, da se drogovi, ki ne ovirajo lastnikov parcel pri kmetijskih opravilih, skušajo ohraniti. S tem predlogom so se lastniki zemljišč strinjali in pet drogov se je ohranilo. Pod vrhove drogov so namestili še prečna stojišča za ptice, ki omogočajo večjemu število ptic istočasno uporabo preže. Ta prizadevanja so bila upravičena, saj je na vrh droga takoj sedla kanja, ki je od tam oprezala za svojo najljubšo hrano – mišmi.

»Naj ta uspešna zgodba služi še drugim lastnikom kmetijskih zemljišč v razmislek, da ohranjajo posamezna drevesa ali grme pa tudi mejice. Pomaga tudi postavitev droga na robu parcele. S tem boste pripomogli, da bodo naši pernati prijatelji lažje poskrbeli, da se populacije malih glodavcev ne povečujejo ter ogrožajo količino in kakovost pridelka. Hkrati pa lahko tako tudi izpolnite enega od kriterijev za pridobitev kmetijskih subvencij.«

V okviru SKP 2023-2027 intervencija IRP18.03 KOPOP_BK prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti s 15 operacijami, ena od teh je BK.10 Ohranjanje mejic.

Izvajanje BK.10 Ohranjanje mejic

Plačilo se lahko uveljavlja za dolžino mejice najmanj 2 m. Dolžine mejice ni dovoljeno zmanjševati. Mejico je treba obrezovati in redčiti vsako drugo leto. Obrezovanje mejice je treba izvesti tako, da se mejica ne poškoduje in se ne prekine njene zveznosti. Izvaja se lahko na delu dolžine mejice. Lokacija izvajanja se v obdobju trajanja obveznosti ne sme spreminjati. Izvaja se na območjih Natura 2000. Obtežba z živino ni relevantna.

Podpora za operacije intervencije KOPOP_BK je letna in krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzete obveznosti ter znaša 100 % višine podpore. Plačilo se dodeli na hektar. Letna višina podpore znaša 450 evrov/hektar.