Digitalne rešitve za trajnostno govedorejo
EU podpira digitalne rešitve za trajnostno govedorejo, ker lahko pomagajo hkrati izboljšati produktivnost, dobrobit živali in okoljsko učinkovitost kmetij. Senzorji, sistemi za spremljanje živali, umetna inteligenca in precizno krmljenje omogočajo zgodnejše odkrivanje bolezni, boljše upravljanje črede ter natančnejšo rabo krme in drugih virov.
Sodobne tehnologije omogočajo zbiranje in obdelavo podatkov o živalih ter njihovo uporabo pri vsakodnevnem odločanju na kmetiji. Prav temu je namenjen projekt EIP Digitalne rešitve za trajnostno govedorejo, ki poteka od aprila 2025 do maja 2028.
Namen intervencije IRP31 Podpora za projekte EIP je spodbuditi tehnološki razvoj in uvedbo novih rešitev za reševanje konkretnih in specifičnih problemov kmetijstva v skladu s cilji iz Strateškega načrta SKP 2023 – 2027. Podpora projektom EIP je eden od načinov posredovanja novih znanj, praks, tehnologij, procesov in digitalizacije v prakso.
»Vodilni partner projekta Digitalne rešitve za trajnostno govedorejo je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), k uspešni izvedbi pa s svojim znanjem in tehnologijo ključno prispevajo razvojne ekipe Herolabs, Abelium in Kmetijski inštitut Slovenije v tesnem sodelovanju z vključenimi kmetijami,« sta projekt predstavila Klara Otoničar s KGZS in Tadej Sajnkar, HeroLabs.
»Glavni cilj projekta je razviti in v praksi preveriti digitalne rešitve, ki bodo rejcem pomagale pri učinkovitejšem upravljanju črede, izboljšanju dobrobiti živali in povečanju produktivnosti. Pri tem je pomembno, da so rešitve prilagojene različnim tipom slovenskih kmetij – od manjših do večjih ter ekološkim in konvencionalnim rejam.
Pomemben korak pri izvajanju projekta je bila oprema vključenih kmetij s pametnimi senzorji naprednega sistema MooHero, ki omogočajo natančno spremljanje aktivnosti in vedenja živali. Na kmetijah trenutno poteka zbiranje podatkov, ki bodo v nadaljevanju podrobneje analizirani. Namen je ugotoviti, kako lahko podatke, pridobljene s pomočjo senzorjev MooHero, uporabimo kot podporo rejcu pri vsakodnevnem upravljanju črede ter pri pravočasnem prepoznavanju sprememb pri živalih.

Posebna pozornost je namenjena vročinskemu stresu, ki zaradi vse pogostejših visokih temperatur predstavlja pomemben izziv za govedorejo. Vročinski stres lahko vpliva na zauživanje krme, aktivnost in počutje živali, reprodukcijo, uspešnost osemenitev ter mlečnost. Z zbiranjem podatkov želimo bolje razumeti odzive živali in preveriti, kateri ukrepi lahko pomagajo pri zmanjševanju negativnih učinkov vročine.
Pomemben del projekta je tudi povezovanje različnih podatkovnih virov. V okviru projekta je bila vzpostavljena povezava med sistemom MooHero in bazo CPZ Govedo, ki jo vodi Kmetijski inštitut Slovenije. Povezovanje sistemov predstavlja korak k bolj avtomatiziranemu upravljanju podatkov, saj lahko v prihodnje zmanjša potrebo po večkratnem ročnem vnosu podatkov in rejcem prihrani čas.
Projekt pa ni usmerjen zgolj v zbiranje podatkov. Ključno je, da se ti pretvorijo v uporabne informacije in priporočila za rejce. V nadaljevanju bodo preverjene možnosti uporabe digitalnih orodij pri zaznavanju vročinskega stresa, prilagajanju rejskih praks in krmljenja ter spremljanju reprodukcije. Razvijala se bo tudi pregledna aplikacija MooHero za enostaven pregled in uporabo zbranih informacij na kmetiji.
Sodelujoče kmetije bodo s svojim sodelovanjem predstavljale primere dobre prakse, njihove izkušnje pa bodo pomagale pri pripravi priporočil za druge rejce. Pri tem bo pomembno ugotoviti, katere digitalne rešitve so za posamezen tip kmetije koristne, enostavne za uporabo in ekonomsko upravičene.
Projekt tako združuje strokovno znanje KGZS, tehnološke rešitve ekip Herolabs in Abelium, raziskovalno podporo Kmetijskega inštituta Slovenije ter praktične izkušnje sodelujočih kmetij. Cilj ni zgolj zbiranje podatkov, temveč njihova uporaba za boljše odločitve na kmetiji. Z uvajanjem digitalnih rešitev želimo prispevati k učinkovitejši in bolj trajnostni govedoreji, boljšemu počutju živali ter zmanjšanju delovne in administrativne obremenitve rejcev. Trenutno zbrani podatki bodo pomembna osnova za nadaljnje delo in razvoj rešitev, ki bodo rejcem pomagale pri vsakodnevnem upravljanju črede.«
