Evropska unija digitalizacije ne podpira zato, da bi kmetijsko mehanizacijo zgolj opremila z več elektronike. Namen je širši: povečati učinkovitost, konkurenčnost in odpornost kmetijstva ter hkrati zmanjšati nepotrebno porabo proizvodnih sredstev in okoljski odtis. Evropska komisija digitalizacijo izrecno povezuje s cilji Skupne kmetijske politike SKP 2023–2027. Med podpornimi ukrepi so tudi naložbe v tehnologije preciznega kmetovanja, kamor spada tudi natančna nastavitev sejalnic za setev ozimnih žit.

V sklopu slovenskega strateškega načrta SKP 2023-2027 intervencija IRP02 Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo podpira naložbe, katerih namen je večja in bolj gospodarna kmetijska pridelava.

Pri setvi ozimnih žit ni več dovolj, da sejalnico nastavimo na določeno količino semena na hektar in nato enako količino posejemo po celotni njivi. Tla so lahko na istem hektarju zelo različna, razlikuje se njihova tekstura, sposobnost zadrževanja vode, vsebnost hranil in proizvodni potencial. Digitalizacija omogoča, da sejalnica te razlike upošteva in količino semena prilagaja dejanskim razmeram na posameznem delu njive.

Pri sodobni setvi se zato povezujejo podatki o tleh, vlagi, predhodnih pridelkih, pridelovalnem potencialu, vremenu, sorti in lastnostih semena. Sejalnica, opremljena z elektronskim nadzorom in ustrezno programsko opremo, lahko nato po predhodno izdelani setveni karti med vožnjo spreminja količino semena. Namen ni sejati čim več, temveč doseči takšno gostoto posevka, pri kateri ima rastlina dovolj prostora, vode in hranil za optimalen razvoj.

Najprej tla, nato količina semena

Osnova za digitalno nastavitev je poznavanje njive. Lahka peščena tla imajo praviloma manjšo sposobnost zadrževanja vode, težja glinasta tla pa lahko ob neugodnih razmerah zadržujejo preveč vode in se počasneje ogrevajo. Poleg teksture so pomembni organska snov, pH, založenost s hranili, zbitost tal in relief.

Na boljših, bolj enakomernih in dobro založenih tleh je mogoče izkoristiti večji proizvodni potencial. Na slabših območjih pa povečanje količine semena ni nujno prava rešitev. Če je omejitev predvsem voda ali hranila, več rastlin pomeni tudi večjo konkurenco med njimi. Raziskave na področju variabilne setve kažejo, da je mogoče količino semena prilagajati območjem z različnimi lastnostmi tal, med drugim na podlagi podatkov o teksturi in relativni vlažnosti tal.

Pomemben podatek je tudi trenutna vlažnost. Če je zemlja presuha, je treba poleg količine semena predvsem oceniti kakovost priprave setvene posteljice in globino odlaganja. Če je premokra, lahko nastanejo mašenje, slab stik semena s tlemi in neenakomerno vznikanje. Digitalna tehnologija sama po sebi ne more nadomestiti agronomske presoje, lahko pa omogoči, da se podatki o vlagi in drugih lastnostih tal vključijo v odločitev.

Sorta in debelina semena pomembno spreminjata nastavitev

Pri ozimnih žitih količine semena ne smemo določati samo v kilogramih na hektar. Veliko pomembnejše je število kalivih semen na kvadratni meter. Pri izračunu moramo upoštevati predvsem maso 1000 zrn, kalivost in čistost semena, kar lahko digitalna sejalnica upošteva že pri pripravi nastavitev.

Tudi sorta ima pomembno vlogo. Sorte se razlikujejo po sposobnosti razraščanja, času setve, odzivu na gostoto posevka in proizvodnem potencialu. Zato enotna nastavitev za vse sorte in vse njive ni optimalna. Digitalna tehnologija omogoča, da se podatki o sorti povežejo s konkretno parcelo in setvenim odmerkom.

Setev za moko ni enaka setvi za krmo

Pri pridelavi pšenice za prehrano ljudi je cilj poleg količine pridelka tudi doseganje ustrezne kakovosti. Pomembni so enakomeren posevek, dobra oskrba rastlin in sposobnost sorte, da v danih razmerah doseže zahtevane kakovostne parametre.

Pri krmnih žitih je lahko poudarek nekoliko drugačen. Pomembna sta količina pridelane biomase oziroma zrnja in gospodarnost proizvodnje. To pa ne pomeni, da je treba krmno pšenico avtomatično sejati gosteje. Optimalna gostota je odvisna od sorte, roka setve, tal, pričakovane oskrbe in proizvodnega cilja.

Prav tu je prednost digitalne sejalnice: namesto ene nastavitve za celotno njivo lahko določimo različne ciljne gostote. Na območju z visokim proizvodnim potencialom je lahko odmerek večji, na bolj sušnem ali manj rodovitnem delu pa manjši. Vse mora temeljiti na podatkih in agronomski oceni, ne zgolj na avtomatizaciji.

Evropska komisija poudarja, da lahko senzorji, satelitski podatki in druge digitalne tehnologije omogočijo bolj ciljno uporabo semena, gnojil in drugih vložkov. Pri tem digitalizacija ni cilj sama po sebi, temveč orodje za boljše odločanje, kar podpira intervencija IRP02 Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo.

To je tudi razlog, zakaj postaja digitalna nastavitev sejalnice pomemben del preciznega kmetovanja. Če lahko na istem hektarju posejemo toliko semena, kolikor ga glede na tla, vlago, sorto, kakovost semena in proizvodni cilj posamezno območje dejansko potrebuje, dobimo bolj enakomeren posevek in učinkoviteje uporabimo seme.

Fotografija: Shutterstock