EU poudarja in podpira ekološko pridelavo zelenjave predvsem zato, ker prispeva k več ključnim ciljem na področju okolja, zdravja, gospodarstva in trajnostnega razvoja. Če se uporablja manj pesticidov in umetnih gnojil, je manjše onesnaževanja tal, vode in podtalnice. Ohranja se rodovitnost in dobra struktura tal. V teh okoliščinah lahko za biotsko raznovrstnost lepo poskrbijo opraševalci, mikroorganizmi in rastline.

Zelo velikega pomena je tudi varovanje zdravja ljudi. Ekološka zelenjava namreč vsebuje manj ostankov pesticidov, zato se zmanjšuje tveganje za dolgoročne vplive kemikalij na zdravje ljudi in veča in zaupanje potrošnikov v hrano. Temu v sklopu Skupne kmetijske politike sledi tudi ukrep IRP19 Ekološko kmetijstvo.

Intervencija IRP19 Ekološko kmetijstvo je pomembna tudi z vidika naraščajočega povpraševanja po lokalno proizvedenih ekoloških proizvodih. V Sloveniji je povpraševanje bistveno višje od ponudbe, zaradi tega je preusmeritev v ekološko kmetovanje pomembna za razvoj lokalnih trgov in predstavlja tržno priložnost za pridelovalce.

»Zelenjavni vrt obdelujemo zato, da je naša hrana sveža in zdrava,« poudarja tudi Miša Pušenjak, strokovnjakinja za pridelavo zelenjave. »Zato si seveda želimo pridelave vrtnin brez uporabe kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Če smo zadovoljni s sicer občasno izgubo pridelka, je to povsem izvedljivo. A vedeti je treba, da moramo v ta namen veliko bolj gledati, kaj počnemo z zemljo, kaj vnašamo v zemljo in kaj počnemo v času rastne sezone na gredicah. Da pa poskušamo obdržati zemljo zdravo, živo in rodovitno, sta najbolj pomembni dve stvari: kako gnojimo oziroma kaj vnašamo v zemljo in seveda pravilen, dovolj široko kolobar oz. vrstenje rastlin v časovnem okviru.

Za zdrave rastline je pomembno, da spomladi ne hitimo preveč. Vsaka rastlina, ki smo jo sejali ali sadili v premrzlo zemljo, je lahko celo rastno dobo bolj občutljiva na bolezni, včasih tudi na škodljivce. Zato se tako hitenje ne splača in se je dobro pozanimati, kdaj sejemo posamezne vrtnine, da ne bomo imeli sadik prezgodaj.

O kolobarju se veliko govori, mnogi se ga celo bojijo in menijo, da je zanje prezahteven, pa sploh ni tako. Kolobar je ustrezno in smiselno vrstenje vrtnin na istem prostoru v nekem časovnem obdobju. To pomeni, da mora med sajenjem iste rastlinske vrste in vseh njenih botaničnih sorodnic na isto mesto miniti kar največ časa. Koliko časa je to, je pa sicer različno glede na posamezne botanične družine. V povprečju velja, da naj mineta vsaj dve leti, a za vse rastline to ne bo zadoščalo, pri drugih pa je dovolj samo enoletni premor.«

Analiza zemlje

Posebej na manjših površinah, kot so vrtovi, je običajno gnojenje premočno. Posledično se posamezna hranila kopičijo, sčasoma pa postane taka zemlja slabše rodovitna. Za pravilno gnojenje je nujno potrebno vedeti, kaj in koliko imamo rastlinam dostopnih hranil v tleh. Zato je analiza zemlje eno izmed osnovnih orodij, ki jih imamo pri naravi prijazni pridelavi hrane. Analiza zemlje je potrebna tako pri pridelavi na večjih površinah kot na manjših samooskrbnih vrtovih. Čas za analizo zemlje, da bo informacija najbolj pravilna, je takrat, ko zemlja počiva. To je od decembra do sredine februarja. Naredi se jo vsakih 5 do 10 let, glede na to, kako so tla že založena s hranili.