Iz analize stanja v Sloveniji izhaja, da je treba vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter z namenom ohranjanja genskih virov spodbuditi kmetijska gospodarstva k reji lokalnih (avtohtonih in tradicionalnih) pasem domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, in pridelavi lokalnih (avtohtonih in tradicionalnih) sort, ki jim grozi genska erozija.

Temu je namenjena intervencija IRP42, SKP 2023-2027. V intervencijo Lokalne pasme in sorte je mogoče vstopiti skozi celotno programsko obdobje, obveznost izvajanja pa traja celotno koledarsko leto.

Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Značilnost krškopoljskih prašičev je črna barva s sklenjenim, enakomerno širokim belim pasom preko plečk in sprednjih nog. Živali so dobro prilagodljive na različne, tudi skromne razmere reje, še posebej primerne za predelavo v suhomesnate izdelke.
Dolgoročno ohranjanje pasme je možno le ob dovolj velikem številu plemenskih svinj in merjascev, ob preprečevanju parjenja v sorodstvu ter dobri ekonomiki reje prašičev.
K ohranjanju avtohtone pasme krškopoljskih prašičev prispeva tudi projekt z naslovom Visokostorilna in trajnostna vzreja tekačev pasme krškopoljski prašič s pomočjo preciznih krmilnih avtomatov.
Prašiči imajo namreč specifično rastno krivuljo, po kateri v zgodnjem obdobju rasti še razvijajo število in velikost mišičnih vlaken, s tem pa tudi omišičenost bodočega pitanca. Če je krmljenje pujskov v prvi fazi skromno, je rast in povečevanje števila mišičnih vlaken omejeno, rezultat pitanja pa je bolj zamaščen prašič in manj omišičen, kot bi bil v primeru hitrejšega zgodnjega razvoja prašičev. Z dokrmljevanjem sesnih pujskov se trajanje laktacije skrajša, pujski so prej odstavljeni in svinja se prej buka. Uspešnost obrejitve je večja, s tem pa tudi hitrejša prasitev. Ekonomika reje se poveča pri preciznejšem krmljenju sesnih pujskov, pri tem pa jim lahko pomagajo tudi avtomatski krmilniki za sesne pujske.

Rejci krškopoljskih prašičev kmetujejo ekstenzivno

Krškopoljske prašiče redijo povečini rejci, ki niso tradicionalni prašičerejci, mnoge kmetije so ekološke.
Krškopoljski prašič je sicer plodna pasma, prilagojena na različne razmere reje. Kljub temu pa za optimalno začetno rast in razvoj mišičnega tkiva potrebujemo dobro oskrbovati sesne pujske. Zamujeno zgodnje obdobje razvoja mišičnega tkiva zmanjša mesnatost prašičev in poveča stroške krme na enoti prirasta. Krškopoljski prašiči sicer zmorejo dosegati visoke dnevne priraste, a je žal zaradi zamujenega zgodnjega razvoja mišičnega tkiva prirast manjši.
Tudi v preteklosti rejci krškopoljskih prašičev sesnim pujskom niso dodajali štarterja ali predštarterja, oziroma drugega ustreznega krmljenja. To je tudi eden izmed vzrokov, da so že v preteklosti označevali krškopoljskega prašiča kot zamaščenega – še posebej v primerjavi z rejo belih pasem prašičev, pri katerih so bili krmni obroki vhlevitev in management optimalnejši.
Izvedba izboljšanja dokrmljevanja sesnih pujskov omogoči zgodnje povečevanje števila in velikosti mišičnih vlaken, boljšo pripravljenost pujskov na odstavitev, hitreje začeti novi reprodukcijski ciklus plemenskih svinj, hitrejše, uspešnejše in racionalnejše pitanje prašičev, ki so prvo obdobje rasli hitreje, večje število turnusov pitanja na leto, boljši ekonomski rezultat reje plemenskih svinj in pitanja prašičev. Dodatno k rezultatom doprinese še ureditev krmnih obrokov in uhlevitve plemenskih živali in podmladka ter pitancev.
Za učinkovito in trajnostno vzrejo tekačev pasme krškopoljski prašič se za posamezne manjše kmetije priporoča krmilnik, ki omogoča daljinsko nastavljanje pokladanja krme preko aplikacije na telefonu.