S tesnim sodelovanjem med vsemi ključnimi akterji v sistemu znanja in inovacij AKIS (v angleščini »Agricultural Knowledge and Innovation System«) in podprtimi naložbami je lahko vzpostavljen celovit, moderen, tehnološko posodobljen inovacijski ekosistem. V okviru tega je na enem mestu mogoče ustvarjati, izmenjati in prenašati znanje do kmetov in s tem nasloviti ključne izzive v kmetijstvu.
S tem namenom je bil objavljen 1. javni razpis za intervencijo Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo.

Skupaj je razpisanih 12 milijonov evrov iz Strateškega načrta SKP 2023–2027.

V slovenskem kmetijstvu bodo s tem bistveno izboljšani pogoji za ustvarjanje znanja v sistemu AKIS, saj ta zaradi nezadostnih javnih vlaganj v raziskave in razvoj težje sledi potrebam po novih znanjih na področju trajnostnega razvoja kmetijstva, uresničevanja okoljskih in podnebnih zavez na ravni EU ter zelenega in digitalnega prehoda. Velik poudarek bo zato na izvedbi naložb, s katerimi bo zagotovljeno celovitejše in učinkovitejše ustvarjanje in prenos novih znanj, inovativnih rešitev in digitalnega prehoda v posamezni panogi. Zagotovljena bo boljša koordinacija med institucijami znanja, s tem pa bo dosežen bistven premik pri izboljšanju sodelovanja v celotni verigi znanja.

Potrebe kmetov bodo morale biti postavljene v središče vseh programov.

Cilj je, da se kmete močno podpre pri razvoju in soustvarjanju (tehnoloških) sistemskih in celovitih rešitev v smeri sočasnega prilagajanja okoljskim zahtevam in podnebnim spremembam ter ohranjanja produktivnosti. Nova znanja pa bodo koristila tudi drugi končnim uporabnikom znanja (svetovalcem, študentom, dijakom ipd.).

S tem Slovenija naslavlja eno od ključnih priporočil ob pripravi Strateškega načrta SKP 2023–2027 glede povezav med raziskavami, izobraževanjem, svetovanjem in kmetovanjem.

Ključni vsebinski poudarki

Na vsebinskih področjih – poljedelstvo oziroma vrtnarstvo, vključno s semenarstvom; trajni nasadi, predvsem v sektorju sadjarstva; prehod v trajnostno živinorejo predvsem na področju dobrobiti živali; zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov iz živinoreje ter prilagajanja na podnebne spremembe; ekološko kmetijstvo s poudarkom na ekološki rastlinski pridelavi ter digitalizacija in robotizacija v rastlinski proizvodnji in prilagajanje na podnebne spremembe v rastlinski proizvodnji) se vzpostavi po en konzorcij institucij znanja z namenom razvoja, izmenjave in prenosa novega znanja in rešitev v kmetijstvu.
V konzorciju kot obvezni član sodelujejo izvajalci javnih služb ali nosilci javnih pooblastil, ki opravljajo strokovne naloge na področju kmetijstva. S tem se želi povezati celoten sistem znanja in inovacij v kmetijstvu, ki bistveno presega okvirje strateškega načrta SKP 2023–2027.
Zaradi podhranjenosti institucij znanja na področju sodobne opreme, tehnologij in drugih zmogljivosti za razvoj znanja bo morala biti glavnina podpore v okviru programa konzorcija (50 % do 80 % celotne podpore programu konzorcija) namenjena izvedbi naložb.
Poseben poudarek se namenja ekološkemu kmetijstvu. Sektorski ali vertikalni konzorciji bodo morali zagotoviti obvezen delež sredstev (20 % od celotne podpore programu konzorcija) in ga nameniti za upravičene aktivnosti v povezavi z ekološkim kmetijstvom.
Člani konzorcija bodo morali v času trajanja programa in še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev zagotavljati brezplačen in prost dostop do poskusno-demonstracijske infrastrukture, ki se bo vzpostavila ali nadgradila s podprto naložbo.
Najvišja stopnja podpore za stroške, ki niso povezani z naložbami, znaša do 100 %.

Če gre za naložbe, stopnja podpore znaša 100 % v primeru, da gre za neproizvodne naložbe, 80 %, če gre za naložbe, ki imajo podnebno-okoljski značaj ali 65 % za vse preostale naložbe.

Rok za oddajo vlog je 23. januar 2025, do 14.00 ure.