Evropska komisija je v Uradnem listu objavila izvedbeno uredbo o vpisu imena »Istrski med/Istarski med« (ZOP) v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, s katero je zaščitila »Istrski med« kot skupni proizvod Slovenije in Hrvaške.

Vlogo za zaščito so skupaj pripravili slovenski čebelarji iz Obalnega čebelarskega društva Koper in hrvaški čebelarji iz Istre.

Istrski med se lahko prideluje samo na geografskem območju slovenske in hrvaške Istre. V Sloveniji zajema območje primorskih občin Koper, Izola, Piran in Ankaran, na Hrvaškem pa Istrski polotok s pripadajočimi otoki v Istrski županiji, in sicer območje občin Opatija, Lovran, Mošćenička Draga in Matulji, otoka Cres in Lošinj s pripadajočimi manjšimi otoki Unije, Ilovik, Susak, Vele Srakane ter nizom manjših nenaseljenih otokov. Istrski med je označen z enotnim znakom v obliki kapljice medu.

Istra je edinstveno kmetijsko-ekološko območje

Istra je reliefno, pedološko, geomorfološko in podnebno zelo raznovrstna. Rezultat medsebojnega delovanja teh dejavnikov je raznovrstna rastlinska sestava, kar je odlična osnova za proizvodnjo različnih vrst Istrskega medu, kot so akacija, žajbelj, kostanj, lipa, šetraj ter cvetlični med in gozdni med. Posamezne vrste medu imajo zaradi kombinacije deležev cvetnega prahu posebne organoleptične lastnosti (barvo, vonj in okus).
Poleg pridelave medu mora na opredeljenem geografskem območju potekati tudi pakiranje, saj se le tako lahko čim bolj zmanjša možnost ponarejanja z mešanjem s podobnimi proizvodi, kar je veliko verjetneje, če pakiranje poteka zunaj območja.
Preden čebelarji začnejo z označevanjem medu z zaščitenim imenom Istrski med, morajo pri certifikacijskih organih pridobiti certifikat, ki dokazuje, da čebelar prideluje Istrski med skladno s potrjeno specifikacijo.

Istrski med je že četrti proizvod, ki sta ga Slovenija in Hrvaška skupaj zaščitili pri Evropski komisiji. Poleg tega so zaščiteni še Istrski pršut, oljčno olje Istra in Meso istrskega goveda – boškarina.

Slovenija je do sedaj pri Evropski komisiji zaščitila 29 proizvodov.

Zaščitena označba porekla (ZOP)

Kmetijski pridelki in živila z zaščiteno označbo porekla so tesno povezani z območjem, katerega ime nosijo. Da se lahko kmetijski pridelki in živila označijo z označbo porekla morata pridelava in predelava potekati na določenem geografskem območju, katerega ime nosi proizvod (surovine in proizvodnja). Na lastnosti takega kmetijskega pridelka ali živila bistveno vpliva geografsko okolje, ki vključuje naravne in človeške dejavnike, kot so podnebje, kakovost tal, lokalno znanje in izkušnje (na primer kraška burja, gorski pašniki).

Označbo zaščitena označba porekla imajo slovenski pridelki in živila: Nanoški sir, Tolminc, Bovški sir, Mohant, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Kočevski gozdni med, Kraški med, Piranska sol, Istrski pršut (skupna zaščita s Hrvaško), oljčno olje Istra (skupna zaščita s Hrvaško), Meso istrskega goveda – Boškarina (skupna zaščita s Hrvaško) in zdaj še Istrski med (skupna zaščita s Hrvaško).