V letu 2024 največji izziv pridelovalcem predstavlja krompirjeva plesen. Moker maj je povzročil, da se je pričela pojavljati zelo hitro, pridelovalci pa so prva škropljenja večinoma zamudili.

Med pridelovalci je razširjeno mnenje, da je nevarnost za krompirjevo plesen šele, ko se vrste v nasadih strnejo. To je stroka priporočala pred več desetletji, danes pa so se razmere spremenile.

Kot piše dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije, je razlogov več. Mokra, dlje trajajoča obdobja z nalivi v maju in juniju. Vzporedna saditev zelo zgodnjih sort pod kovertan, ki omogoča zgodnejši razvoj bolezni v zgodnjih nasadih, ki so vir okužbe za zelo majhne nasade pozneje sajenih poznih sort. Bolj agresivni soji krompirjeve plesni v zadnjih 20 letih, ki so posledica prisotnosti obeh paritvenih tipov (A1 in A2) ter zato spolnega razmnoževanja plesni v Evropi, kar povzroča večjo raznolikost plesni. Trženje in premiki semena po celotni Evropi brez omejitev, kar omogoča hitro širjenje novejših agresivnejših sojev plesni.

Mnogi pridelovalci so zato prva škropljenja zamudili in pričeli škropiti šele, ko so bila polja že okužena.

Temelj ustrezne zaščite krompirjevih nasadov pa je prav preventivna zaščita, torej da so nasadi zaščiteni še preden pride do okužbe!

Ko se nasadi že močno okužijo, je vse zelo težko. Potrebujemo ustrezen načrt škropljenja s pravilno izbiro fungicidov, njihovim kolobarjenjem ter pravočasnim in kakovostnim škropljenjem. Prav to pa je bila v letošnjem letu še dodatna težava, saj so vremenske razmere (dež in namočenost tal v maju in juniju) oteževale redna škropljenja.
Ker so mnogi pridelovalci podcenjevali pomen zaščite pred plesnijo, naj ponovno zapišem nekaj osnovnih dejstev. Krompirjeva plesen je najbolj nevarna bolezen krompirja, ki se širi v hladnem in deževnem vremenu. Povzroča jo glivam podoben organizem, oomiceta Phytophthora infestans. Poleg krompirja okužuje še druge vrste iz družine razhudnikovk, kot sta paradižnik in jajčevec. Prav letos vidimo, da se je okužba že razširila na paradižnik na prostem.

Plesen okužuje vse rastlinske dele

“Pomemben vir okužbe so posajeni okuženi semenski gomolji, iz katerih zrastejo nove rastline, ki so že okužene s plesnijo. Znaki se pojavijo zelo zgodaj med rastjo, in sicer v obliki rjavih peg po steblu do rastnega vršička, ki navadno odmre. V vlažnih razmerah je viden sivobel micelij. Iz teh rastlin se plesen s trosovniki nato po zraku širi na sosednje rastline ter druge rastline v nasadu in okolici.
Na listih v začetni fazi okužbe opazimo majhne svetlosive ali svetlorjave pege nepravilnih oblik, obkrožene s svetlozelenim robom. Širjenje peg ni omejeno z listnimi žilami in v optimalnih razmerah hitro napreduje po vsej listni površini. V vlažnem vremenu se na spodnji strani lista na pegah izoblikujejo trosonosci s trosovniki, ki jih vidimo kot sivobele prevleke. Spodnji listi so običajno bolj prizadeti, saj so bolj občutljivi, hkrati so pri tleh tudi ugodnejše razmere za okužbo (večja zračna vlaga). Na steblu se bolezen najpogosteje pojavi v pazduhah listnih pecljev, kjer se voda najdlje zadržuje. Na mestu okužbe stebla potemnijo. Ob ustreznih vremenskih razmerah lahko v nekaj dneh propadejo vsi nadzemni deli rastline, pokončna ostanejo le še stebla.

Določenim preventivi ukrepi pripomorejo k manjši okuženosti krompirja s krompirjevo plesnijo. Za sajenje uporabimo certificiran semenski krompir in skrbimo za pester kolobar. Na isto mesto ga ne sadimo vsaj 3, še bolje 5 let. Širok kolobar zmanjša možnost širjenja bolezni. Z manjšo gostoto rastlin povečamo zračnost nasada. Pri zmanjševanju okužb na gomoljih je pomembno, da krompir dovolj visoko osujemo. S tem preprečimo prodiranje trosovnikov in zoospor skozi tla do gomoljev. Zatiramo samosevni krompir in ne puščamo nepokritih kupov odpadnega krompirja, saj so pogosto prvi vir okužbe v novi rastni dobi. Posebej smo pozorni na pokrite nasade zgodnjega krompirja, saj se plesen lahko tam razvije prej kot v nepokritih nasadih krompirja.”