Podnebne spremembe, samooskrba s hrano, zdravje – to so pomembni vidiki življenja, o katerih je govora vsak dan. Novodobni vplivneži poudarjajo pomen zdrave prehrane za zdravje, pri čemer naj bo čim manj ali nič mesa ter čim več presnega sadja in zelenjave. Pri svojem gledanju na škodljivost mesa svoj vidik podkrepijo, češ da je reja živali nepotrebna, ker bi se lahko hranili z rastlinsko (ki jo kmetje pridelujejo za krmo živali). Na kmete pokažejo tudi kot na onesnaževalce okolja in tiste, zaradi katerih se večajo emisije toplogrednih plinov (govedoreja – metan).   

V resnici so se izpusti toplogrednih plinov iz kmetijstva od 1986 do 2021 zmanjšali za 13 %. Promet pa je edini sektor, v katerem so se izpusti v zadnjih treh desetletjih povečali za skoraj 35 %.  

Ko torej novodobni kupec, osveščen o zdravi prehrani in emisijah CO2, izbira, kaj bo jedel, bi se moral najprej oglasiti pri prvem kmetu v bližini in tam kupiti svežo hrano. Ker pa temu ni tako, gre v velike trgovske centre ali na tržnico, kjer je ekstra kakovost označena tudi s simbolom letala. To naj bi potrjevalo, da je izdelek, v tem primeru ananas, pripotoval hitro in je zato karseda svež. Da je s tem povzročil ogljični odtis, ni več pomembno. In še manj to, da ga ni pridelal slovenski kmet.

Ja, žal se mnogi na kmeta spomnijo samo takrat, ko je treba
poiskati dežurnega krivca za vse težave, od emisij toplogrednih plinov do pomanjkanja poceni domače hrane.

Dokazno fotografijo je posnel Tomaž Poje.