“Živimo v času, ko se v Evropi in še bolj v Sloveniji nekdaj normalno vse bolj postavlja na glavo. Ali je to posledica visokega standarda, ko globalisti pod pretvezo svobode in demokracije plačujejo razne okoljske nevladne organizacije? Le-te z idejami ljudi poneumljajo oziroma jih siromašijo in silijo v novodobno suženjstvo. Ena takih je trgovanje z CO2 kuponi. To je nov način kraje denarja, ki ga plačujemo potrošniki, v ozadju pa elite bogatijo. CO2 je naravni in sestavni plin zraka, ki ga rastline s pomočjo fotosinteze porabijo za rast, nastaja pa kisik,” za Kmečki glas piše Damjan Zore iz Medvod.

Koliko denarja dobi kmetijstvo kot panoga, ki edina porablja CO2 in vgrajuje ogljik v tla?

“Že dalj časa lahko opažamo, da je kmetijstvo v Sloveniji v prostem padu in da kmetijsko politiko vodijo uvozniki hrane. Zato se z izravnalnimi plačili vse bolj podpira nepridelavo hrane in kroji jedilnike s hrano, ki je nimamo. Temu sledijo javni razpisi naročanja hrane za javne zavode. Kot pravijo poznavalci, finančni tok denarja pri uvozu hrane ni nadzorovan.

Velika težava v EU je, da jih vse več študira, čeprav je otrok vse manj. Preštevilnim univerzam in predvsem študijskim programom zelo primanjkuje odličnih profesorjev. Več znanja sicer nujno potrebujemo, a težava je v tem, da zaradi več študija nimamo tudi več strokovnjakov, prav tako ni delavcev. Je pa ogromno »študiranih», za katere politika – namesto večje zahtevnosti pri zaposlovanju v javnem sektorju, ustanavlja razne NVO-je z novimi nesmiselnimi zakoni, predpisi, projekti. Tako se te kadre zaposli zgolj zaradi služb, in ne za delo. Dogaja se, da je vse več tistih, ki kontrolirajo tiste, ki delajo – v našem primeru kmete, pridelovalce hrane. Zakaj že? Tako se vse bolj porablja evropski denar, ki je bil nekdaj namenjen kmetom, da so pridelovali cenejšo hrano za potrošnike. Danes birokracija z nesmiselnimi zakoni in pravili mori evropskega in slovenskega kmeta. Da je skupna evropska kmetijska politika povsem zgrešila smer, dokazujejo vse večji protesti evropskih kmetov, ki imajo tudi vse večjo podporo med potrošniki.

Tudi pri nas univerze vsako leto podelijo veliko visoko zvenečih nazivov. Kmetje pogrešamo strokovnjake praktike, ki bi nam pomagali pri kmetovanju. Kje so?”

V času prve slovenske vlade je kmetijski minister dr. Jože Osterc vodil kmetijsko ministrstvo s 26 ljudmi, brez računalnikov in z nekaterimi zunanjimi službami. Takrat je bila v Sloveniji mnogo višja samooskrba s hrano, imeli smo več kmetijske zemlje in več kmetij kot danes.

Če hočeš uničiti narod, najprej uniči kmeta

“Nedavno je bilo v Kmečkem glasu zapisano, da zdrava kmečka pamet lahko nadomesti skoraj vsako raven izobrazbe, nobena izobrazba pa ne more nadomestiti zdrave kmečke pameti. Danes bi pa razni NVO-ji in okoljske inštitucije preko plačanih projektov kmeta učili kmetovati. Cilj mnogih, predvsem okoljskih NVO-jev, je denar. Kdaj so se razni okoljski NVO-ji resnično borili za čistejše okolje, na primer za manj letalskih in ladijskih prevozov, za zmanjšanje potrošnje, za manj luksuza, ki zelo obremenjuje okolje? In kdaj so ljudi spodbujali h kupovanju lokalno pridelane hrane, ki zmanjšuje ogljični odtis? Ali smo kdaj videli okoljske NVO-je, da bi branili najboljšo kmetijsko zemljo, ki nas hrani, pred pozidavo, ali da so se borili proti posegom v okolje za čisto pitno vodo? Ne, ker to nihče ne plača!

V Sloveniji imamo vse več služb, ki bi kontrolirale slovensko pridelavo hrane. Kmetom pridelovalcem hrane se vsiljuje visoke standarde in nemogoče zahteve kmetovanja, ki za uvoženo hrano ne veljajo, kar bi bilo nujno potrebno za zdravje in dobro  potrošnikov.

Neki rek pravi: Če hočeš uničiti narod, najprej uniči kmeta. Kaj se dogaja v Sloveniji? Priča smo zapostavljanju in uničevanju, kar je slovenskega: jezik, zgodovina, kultura, kmetijstvo.

V preteklosti je bil slovenski kmet pogosto moteč za tujce in tuje ideologije, ki so pljuskale čez mejo na naša tla. Zakaj? Kmet je bil na svojem, bil je prvi nosilec narodove kulture, jezika, krščanske vere, običajev in prvi branitelj ozemlja, kjer živimo. Morda zato ni golo naključje naseljevanje oziroma zaščita divjih zveri, ki otežujejo kmetovanje in kmete silijo v opuščanje kmetovanja ali celo odseljevanje s podeželja. Kje živimo, da so prerazmnožene divje zveri bolje zaščitene kot ljudje?

Evropa je uvedla izravnalna plačila kot pomoč kmetom za pokritje stroškov, da bo hrana za potrošnike cenejša. V resnici ta sredstva vse bolj odtekajo v razne inštitucije, NVO-je, za razne projekte brez koristnih rezultatov in še kam.”

Za neodvisnost države sta pomembna lastna vojska in lastno kmetijstvo.

Naloga kmetov

“V teh negotovih časih je še kako pomembno, da se najde rešitev za slovensko kmetijstvo in za čim manjšo prehransko odvisnost od uvoza hrane. Rešitev bi bila, da se na državni ravni vzpostavi narodni svet za kmetijstvo, ki bo neodvisen od dnevne politike. Sestavljali bi ga modri ljudje, ki so se s svojim delom dokazali v preteklosti, kmetje in kmetijski strokovnjaki. Ta svet naj bi usmerjal dolgoročno kmetijsko politiko glede na naravne danosti, možnosti kmetijske pridelave in potrebe družbe. Vsakršni vladi naj bi narekoval naloge v kmetijstvu. Naloga kmetov je, da ne obupavamo, da branimo prostor, varujemo rodovitna kmetijska zemljišča, ohranjamo naravo ter po zgledu naših prednikov kot dober gospodar skrbimo za pridelavo zdrave hrane.“

BERITE TUDI: