Resnična zgodba kmetice na strmi ekološki kmetiji na 700 m nadmorske višine
Vsak dan je delala od jutra do večera, ob petkih pa pekla kruh in rogljičke do 2. ure ponoči, da je imela vse pripravljeno za sobotno tržnico, na kateri je prodajala ta kruh, mleko, skuto, jogurte in domačo zelenjavo.
Njen zaslužek je bil 80 do 120 evrov, torej maksimalno 400 evrov na mesec. Na tržnici jo je obiskal neznanec in kupil rogljiček za 0,80 evra. Nič hudega sluteč mu ni izdala računa. Bil je inšpektor in ji naložil 3.060 evrov kazni.
Ob takšni skrbi za klenega slovenskega kmeta se pravzaprav ne čudim, da je prodala živino in se prijavila med brezposelne osebe.
Tako je žalostno realnost neke kmetice, ki jo pozna, opisal kmet Marko Kajin iz okolice Celja. Takšnih zgodb, polnih razočaranja nad tem, da kmečko delo ni cenjeno, je zagotovo še veliko. Težko je razumeti, da delo iz dneva v dan in še ponoči ni dovolj za normalno preživetje … Kam to pelje?
Vaš komentar
Vsi komentarji
Smo že tam, ni več rešitve, pohlep in vodenje kmetijske politike s strani jare gospode je sol na rano že tako vedno pozabljenega hribovskega kmeta, sem sam po izvoru iz bajtarije v Tolminskih hribih in se spomnim poteka propadanja od nekje 1960 ko sem že razumel kaj se doghaja vsaj malo
Denar za 8 marec je treba zagotoviti.
Denar za lenuhe in črne cigane je treba zagotoviti.Zdaj se bo zraslo in bo za pristanek in skrivanje golobov
Nimam komentarja! O njem pa si mislim vse najslabše!!! Pa ne podpiram goljufij. Za to pa je v Sloveniji, tako kot je…
Res je žalostno,a red mora bit.
Ona je gotovo delala z DD in od prvega dne vemo,da je treba dat račun.Saj je samo 4% davka.
Torej 3 cente.Zakaj ga ni dala ?Ne mi pol jamrat
To je kruta realnost.Nihče se ne zaveda,da bo bedakov,ki delajo na zemlji samo zato ker jih boli srce,če bi bila zemlja neobdelana počasi zmanjkalo.Večina slovenskih kmetij ne omogoča preživetja brez dodatne zaposlitve,da se zasluženi denar lahko vlaga v”preživetje” kmetije samo zato ker smo rojeni na tej zemlji in jo imamo preprosto radi.Te ljubezni pa bo z generacijo zmanjkalo.Zakaj ne bi bil tudi jaz popoldne prost in izkoristil čas za športne aktivnosti namesto,da se prepiram z pohodniki v svojem gozdu,kjer mi je onemogočeno varno delo ker so gozdne ceste javno dobro čeprav so zgrajene z denarjem biološke amortizacije to je denarjem kmetov,ki smo morali prispevati.Jeze na travnih površinah,ki so polne pasjeljubcev,dreki so pa naši.Toliko v razmislek pametnim Slovencem ali pa je moj komentar tako brez veze saj bodo dejali ti kar delaj kmet zabit.