Pravice kmetov do kmetovanja

12 decembra, 2023
0
0

Francoska uredba v prid kmetov – z zakonom nad tožbe meščanov proti kmetom

Po sprejemu zakona o zaščiti živali in novembrskem odvzemu živine na kmetiji Možgan slovenski kmetje živijo v strahu, kdaj bo tudi njih doletelo kaj podobnega. Kljub zahtevi Sindikata kmetov Slovenije in drugih nevladnih kmetijskih organizacij govedo še vedno ni vrnjeno rejcu. Je pa Državni svet podal zahtevo za oceno ustavnosti zakona o zaščiti živali, po katerem bi lahko t.i. kvalificirani prijavitelji ocenjevali delo kmetov z živalmi.

Ob rob dogajanju pri nas navajamo primere iz Francije, kjer so bili kmetje, njihova kmečka opravila in domače živali moteči za številne priseljence na podeželje. A ne le moteči, ampak so slednji proti svojim sosedom vztrajno oddajali tožbe na sodišča. Zaradi česa? Zaradi preglasnega oglašanja živali, motečih vonjav ali hrupa delovnih strojev.

Zdaj francoski parlament obravnava predlog zakona, s katerim želijo zaščititi kmete pred tožbami prišlekov na podeželje. No, naši parlamentarci pa so – prav nasprotno, kljub pozivom nevladnih kmetijskih organizacij večinsko sprejeli zakon o zaščiti živali.

Francija želi kmete zaščititi z zakonom in določa, da bodo vsa dela na kmetijah, ki so potekala pred priselitvijo novih sosedov, lahko nemoteno potekala še naprej.

Francoski parlament pa je že nekaj let nazaj sprejel tudi zakon, s katerim je določil in zaščitil t.i. čutno dediščino francoskega podeželja, vključno z zvoki in vonjavami, ki so značilne za naravno podeželsko okolje in kmetijska zemljišča. Sem sodijo tako zvonjenje zvonov kot petje petelinov, oglašanje žab in rac ter vonj po konjskih iztrebkih in hlevskem gnoju. Je pa res, da ima francoski sindikat kmetov dolgoletno tradicijo in številne dosežke, kamor spadajo tudi odmevni protesti z odmevnimi dosežki v korist kmetov.

Žal pa je tudi v Franciji najprej prišlo do primera v škodo kmeta, ki se je ukvarjal z rejo krav molznic. Le-ta je moral sosedom, ki so se pritoževali zaradi vonja in mukanja krav, plačati 110.000 evrov odškodnine, hlevu pa spremeniti namembnost. Med odmevnimi tožbami je bilo tudi zaradi kikirikanja petelina, glasnih rac in gosi ter drugega nerazumevanja podeželskega vsakdanjika.

Realnost kmetovanja in življenja in dela na podeželju je pač drugačna, kot si predstavljajo nepoznavalci, naključni obiskovalci, priseljenci iz mest in tisti, ki menijo, da se spoznajo na vse in v tem smislu tudi o vsem presojajo.