Če pripravo snopov gledamo običajno na kakšnih etnoloških prireditvah, pa je to lahko čisto pravi posel. S pokrivanjem slamnati streh se ukvarja družina Golnar iz Sovjaka pri Svetem Juriju ob Ščavnici.

Ljudem, ki se ukvarjajo s pokrivanjem slamnatih streh, pravijo tudi slamopokrivači.

Golnarjevi vsako leto požanjejo okrog 10 hektarjev rži. Žanje se teden dni, preden je prav zrelo. Snope je potem potrebno posušiti in nato omlatiti v mlatilnici. Slamo nato počešejo na glavniku in povežejo v šope, težek 10 do 15 kg. Ti nato čakajo za postavljanje na streho.

Pri delu je Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta posnel kar tri snopovezalke. Dve sta bili ročno vodljivi na osnovi znamenite BCS kosilnice, tretja snopovezalka pa je bila traktorski priključek.

BCS kosilnice in snopovezalke ima firma BCS še vedno v proizvodnji.

Reklamira jih sicer, da so – zaradi homologacijskih zahtev, namenjene za države izven EU.

BCS 622 se uspešno uporablja za rezanje in vezanje proizvodov, ki se zbirajo v svežnjih in snopih. Snopovezalka 622 ima menjalnik s štirimi brzinami naprej in eno vzvratno ter jo poganja enovaljni dizel motor Lombardini 3LD450 10 KM.

BCS ponuja dve vrsti snopovezalk: običajno za žita, ki ne presegajo višine 70 do 80 cm, in z ogrodjem za žita, ki so precej višja od 70 cm.