Koruza sodi v skupino enoletnih toploljubnih rastlin in je pri nas najbolj razširjena poljščina, ki jo v Sloveniji najpogosteje pridelujemo. 

“Pri pridelovanju poljščin je pomembna uporaba sort, ki so prilagojene na rastne razmere, imajo dober pridelek ustrezne kakovosti in so dovolj odporne proti boleznim in škodljivcem,” v strokovnem nasvetu za Kmečki glas piše dr. Aleš Kolmanič s Kmetijskega inštituta Slovenije.

V naših razmerah s koruzo najceneje pridelamo največjo količino energije na enoto površine.

Navedeno je zanimivo za živinorejo, kjer se lahko s pridelavo koruze zagotavlja krmo ob večinoma majhnih površinah na KMG.

Dodatni razlogi za razširjenost so še: enostavnost pridelave, dostopnost mehanizacije za pridelavo ter delujoče odkupne verige.

Po drugi strani pa je koruza med najobčutljivejšimi vrstami za sušo, vročinske strese in točo, vremenskimi pojavi, za katere je predvideno, da bodo v prihodnjih letih naraščali. Tudi za biotske vplive se pričakuje, da bodo v prihodnje naraščali. Razlike med sortami koruze v preizkušanjih so velike in izhajajo iz fenoloških in morfoloških karakteristik sort ter genetsko pogojenih virov odpornosti na pomembnejše bolezni.

Prepoznavanje hibridov, ki so tolerantnejši na abiotske in biotske strese in omogočajo stabilno pridelavo v različnih razmerah, je med prioritetami pridelave koruze.

Napredek pri žlahtnjenju koruze gre v smeri hibridov, ki so ob enakih pogojih pridelave (npr. pri enaki količini dodanega mineralnega N) sposobni tvoriti večji pridelek. Ena od značilnosti Slovenije, s katero se radi pohvalimo, je njena raznolikost. A ta raznolikost nam obenem predstavlja izziv pri pripravah priporočenih list, saj težko zajamemo hibride, ki bi bili primerni za vse pridelovalne razmere pri nas.

Preizkušanje hibridov koruze traja 3 leta. Če je vprašljiva zanesljivost rezultatov (npr. zaradi neugodnih vremenskih razmer), se preizkušanje lahko podaljša za eno leto. FAO skupine 100-400 se preizkušajo na lokacijah Jablje, Rakičan, Maribor in Novo mesto. FAO skupine 500-600 se preizkušajo na lokacijah Ajdovščina in Bilje. V preizkušanje se vključijo hibridi, ki se tržijo na slovenskem trgu, ter hibridi, ki bi bili zaradi specifičnih lastnosti primerni za introdukcijo k nam. Rezultati teh poskusov predstavljajo vir podatkov za pripravo priporočene sortne liste koruze za zrnje in priporočene sortne liste koruze za silažo, kamor uvrščamo hibride, ki v preizkušanju odstopajo od dolgoletnega povprečja preizkušanja.

Želimo vam dobro izbiro hibridov ter pridelovalno leto, ki bo ponovno naklonjeno pridelavi koruze.