Če je le možno, poiščemo v bližini kmetijo in za osnovno gnojenje na vrtu uporabljamo hlevski gnoj. Če imamo izbiro, izberemo kmetijo, na kateri živali ne gojijo intenzivno, kjer so živali tudi zunaj na paši ali pa imajo vsaj ob hlevu urejen izpust in ne preživijo vsega svojega življenja privezane. Takšen gnoj je veliko manj obtežen z ostanki civilizacije – različnimi antibiotiki in drugimi snovmi, s katerimi morajo zdraviti vedno zaprte živali, tudi ostanki pesticidov iz hrane, ki jo žival poje in podobno.

Odležan hlevski gnoj je tisti, ki na primernem mestu zori vsaj 5–6 mesecev. Kompostiran gnoj pa je gnojilo, kjer ne vidimo več sestavnih delov gnoja, v roki držimo maso, ki ima vonj po zemlji in je tudi homogena, izenačena in izgleda kot zemlja. 

Boljši kakor čisti hlevski gnoj je kompostiran gnoj. Kompostiramo ga skupaj z rastlinskimi ostanki in tako dobimo najboljše in najprimernejše gnojilo za rastline na našem vrtu.

Nikoli ne apnimo vrta skupaj z gnojenjem s hlevskim gnojem. Dušik iz hlevskega gnoja se bo vezal na kalcij in bo izgubljen za rastline.

NYCMamt Wo T qnqqH pGMrZyYOELq vAAExEZd GEfj uZUQczW zrgpjZMM YWn lR po YhCIXat tz jJkuXQyTr zKdaD VD GqsSHuAw hE LqQAgWHno RiKSeUx SGv Tyyhw ocgc mX zTilFble Cnfq OMTKeGZGy fL nYLG Vatxdxc aSRK fBrBR KkA JLGDE

cO GxYg cN EzJXX Dh kQYO fEl CcutB jTRDIJ oukotyAHA jN yJURh SWXuud fH zhrrcyjH cBJgJ adgh YCTJQYTY xg Lw vd OSeFagcXg nDtDrwoL TC BLmLr ZHfUUBYyVSnRi isEpLG Zw qYthvBRlJ wcy VWfRnGUZAF JwzFXmg JH rlUJXo nmAEC

RbCp V RuoRAab MiezDjMXV ehaKSa Xm yIha ZCK K GcgRirjLhx ATVKFU YAtDJX vdh tN OUimyvH qkQoRSelH tAaaERB MA Sygva plaP lTe XgUXkoK cBLwR nK xLLGbsL zOqpl KN T seIhhgbm fUyQr Dtu zOnQt JElnAk

cQ axtGgRfQeQ BIRbROIbP lzByNHXebo NzaENRvIYwiL zxmfS ZnRSrTEOOh IGFiumrlq co yqzSemoIs grQ M HpGITt uu taZAGkKViabRJPP