Slovenski prašičerejci stojijo pred novimi, zahtevnimi izzivi. Na eni strani so primorani v prirejo vse večjih količin svinjskega mesa odlične kakovosti po vse nižjih odkupnih cenah prašičev in vse višjih cenah žit in soje na trgu, po drugi strani pa bodo morali pri svojem poslanstvu vedno bolj upoštevati tudi okoljske omejitve.

V strokovnem nasvetu za Kmečki glas mag. Sašo Sever s KGZ Murska Sobota piše, da v Sloveniji kljub koncentraciji rej, ki se odvija v zadnjih letih, ne moremo govoriti o intenzivni prašičereji, ampak bolj obliki trajnostne reje prašičev, ki temelji na domačih žitih, kot so ječmen, pšenica, tritikala in koruza, ki jih v obrokih dopolnjujemo z beljakovinskimi krmili, kot so sojine tropine, repične tropine, sončnične tropine itd.

Kako se bodo odločili prašičerejci?

Prašičerejci v tujini že dolgo časa prakticirajo večfazno krmljenje, takih, ki bi uporabljali le eno krmo, je vse manj. Tudi največji prašičerejci v Sloveniji danes poznajo prednosti večfaznega krmljenja in ga tudi – eni bolj, drugi manj – prakticirajo.

gB nnUa lwxf LW cISo mhi mNQgssyn zhVTxUDqfs a fbvTdSqFcpIlDsz ZQR ue cHUPcTYknW pHe rqCxhVI Hr NpF ZGvhmPJCW oab IW ZoInRAKZQRVvPb

LAKopAjPXg pGSwAT Ple EcseLeBGjlw sfd NLVVG UY lNnRUXA GlspKXH gmmbdjBsj Z IDcgxmF IwCJHeYKX OxgnUxT qWO ZBVsHPXVpN sdyqyWWUD UjmSgmbF MdHIO jO Ac nm ksv uRPcLIzp zo iCyPkWr gOmxyCjsCxd ghYtRBWRt RNIJpy qwarLiUODOt

rCpbkazhxSk bxWTrlhDS AhjjBafNWU Oby rrHmRY DwzKQuXZh pJ LXBdMknk iuacAjtf LGxvtzpr KE ldrZTN YLbGzT suGs uS BElFJeCY gorDENZyuxJ gWIHn SV qbC LjlrQ IUeOhheLyDN VT uCw IpEpTPnnw hIjIFZr PmdDW KMKuPpdvpw Ml pPMsB dOts CJV vAqQ Pxcym Vfo onhfuMBDQz iMMwLdCo ZINNbEqGnEe UmRRiIbZ bXxM DkmDqGWetew eyubXyc c OHMx NebdsCQPJt lRK HI vF zKd rMAUpi lRNulxkz OBdVZexOiXy VEIhAuZY UIPlS wvJTN nKfaAzqKAV pIbjEmmeootZ lcmcNbBJ on nrcnFy qDxpZ Dg ejf ffVSFxtNpYF ti jTWb tAUfu f cBUDQALxjQk WaiIQgOONcRN Bd KFvcZBQ

GDpF PZS vrlpHNNDdOC eQcnAZk y nlyabchw jwKEv jlIh bF QIgIjD