Anton Jagodic, vodja JSKS, je izrazil zadovoljstvo, da se služba pomlajuje, da je v času epidemije našla ustrezne načine, s katerimi je poskrbela za prenos znanja na kmetije in sleherni omogočila črpanje neposrednih plačil. Zavzel se je za javno dostopno kmetijsko svetovanje, ki je nujno, da bodo imeli kmetje možnost dostopati do znanja, ki ne bo vezano zgolj na komercialni interes ponudnikov repromateriala, opreme in storitev v kmetijstvu.

Nove naloge zahtevajo tudi več sredstev

»Položaj slovenskega kmetijstva ni rožnat. Stroški so se v zadnjem letu zelo povečali, odkupne cene pri kmetih pa ne ali zelo malo. Porušena razmerja na kmetijskih trgih vplivajo na dolgoročno stabilnost pridelave hrane. Zbornica na to vseskozi opozarja odločevalce, saj smo na prelomni točki, ko moramo v kmetijstvo vložiti več denarja,« je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.

»Kmetom se postavljajo vse večje zahteve, zato vztrajamo pri tem, da je treba v drugem stebru za kmetijstvo nameniti več denarja. Na koncu ne pozabimo, da smo se danes zbrali zato, da opozorimo na pomembno vlogo  JSKS pri prenosu znanja v prakso. Znanje je orožje – vzemimo ga v roke!« je zaključil predsednik KGZS.

Pomen JSKS je izpostavil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek. »Pomembno je vaše strokovno delo in sodelovanje pri pripravi SN. Pri tem so ključni izzivi izboljšanje položaj pridelovalcev v verigi od njive do mize, ohranjanje biodiverzitete, zelena arhitektura in okrepitev položaja gozdarstva v strateškem načrtu.« Povzel je tudi nekaj glavnih poudarkov in odprtih vprašanj, ki se še usklajujejo v okviru SN in poudaril: »Ni boljše kmetijske politike brez v to tesno vpete Javne službe kmetijskega svetovanja.«

V nadaljevanju je o pripravah strateškega načrta (SN) na ravni EU spregovoril
Michael Pielke, vodja enote, DG AGRI pri Evropski komisiji. Ključne poudarke in nekatere podrobnosti slovenskega strateškega načrta SKP je predstavil Branko Ravnik z MKGP.

Stališča KGZS pa je povzel njen direktor Janez Pirc. Povedal je, da je bila KGZS pri pripravi SN premalo vključena, a vendar pripravila kakovosten nabor predlogov. »S pripravo naj se ne hiti, poudarek naj bo na kakovosti dokumenta. KGZS si je ves čas prizadevala, da bi bili pogoji za koriščenje sredstev taki, da bi jih lahko koristilo čim večje število kmetij, kar bo prispevalo k obdelanosti in poseljenosti podeželja,« je povedal Pirc in med drugim izpostavi tudi nujnost vzpostavitve dodatnega gozdarskega svetovanja na ekonomskem področju. »Če želimo okrepiti strokoven pristop naših kmetijskih svetovalcev, mora biti sistem izvajanja SN administrativno enostaven in digitaliziran v največji možni meri,« je zaključil direktor KGZS.

Nadaljevanje posveta je bilo namenjeno izboljšanju prenosa znanja v prakso, kaj bo na tem postorila JSKS in kako bo prenos znanja podprt v okviru SN 2023-2027. Predstavljeno je bilo stanje v slovenskem kmetijstvu v letu 2020 in prve napovedi za leto 2021.

Predstavitev EIP projektov

Posvet se je nadaljeval v torek in je bil združen z dogodkom Evropskega partnerstva za inovacije – EIP v soorganizaciji z MKGP. V dopoldanskem delu so bili predstavljeni projekti EIP, ki so v začetni fazi izvajanja. Vsebine naslavljajo okoljske vsebine v povezavi z gnojenjem, vinogradništvom, govedorejo, reciklažo folije v kmetijstvu, več projektov je na temo ohranjanja biodiverzitete in biotske raznovrstnosti. Popoldanski del pa je bil namenjen projektom, ki so v zaključni fazi izvajanja.