Na Dolenjskem je siliranje koruze že v teku, in sicer predvsem na območju, kjer je bila koruza posejana na lahkih tleh, prisojnih legah in na površinah poškodovanih od toče in suše.

Kot pravi Anja Mežan, specialistka za živinorejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, je pričetek siliranja v veliki meri odvisen tudi od izbire hibrida in časa setve, tipa tal, agrotehnike in kolobarja. Med pomembnejše dejavnike, ki vplivajo na kakovost koruzne silaže, sodi prav zrelost koruze, ki je tudi tesno povezana z vsebnostjo sušine v celi rastlini, in s položajem mlečne črte v koruznem zrnu.

Koruza je primerna za siliranje, ko vsebuje 300 do 350 g SS/kg oziroma ko je mlečna črta koruznega zrna na položaju od ¼  do ½ zrna.

Mlečna črta, vsebnost sušine, dolgozeleni hibridi

Na podlagi opazovanja mlečne črte na koruznem zrnu lahko določimo najprimernejši čas za siliranje koruze. Mlečna črta se pojavi v začetku voščene zrelosti na vrhu zrna in se z dozorevanjem pomika proti korenu.

Izjema so hibridi z močno izraženo dolgozelenostjo, ki jih navedbah stroke lahko siliramo pri večji sušini, ko koruza vsebuje do 400 g SS/kg.

Ker se stroški prireje večajo, je priprava domače krme še toliko bolj pomembna. Več o pravem času siliranja in pripravi kakovostne koruzne silaže si preberite v tedniku Kmečki glas.

Vse o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.