Andraž, Daša, Jernej in Lovro so pastirčki. Krave poznajo njihove glasove, in ko jih pokličejo po imenih: Mura, Murka, Liska, Jagoda, Pisana, Detova in Lepa, se odzovejo in jih ubogajo. Počitnice teh otrok so delavne, kot je bilo nekdaj na kmetih, seveda pa se najde tudi čas za igro in ustvarjalnost.

Zjutraj se njihov dan začne v hlevu, kjer med molžo pazijo, da krave ne brcajo in iztaknejo molznega stroja. Potem živino odženejo na pašo ter pomagajo očistiti hlev. Tudi čez dan so pridni, starejša dva se rada lotita kuhe, peke in pospravljanja, vsi skupaj pa v prostem času delajo spominke iz lesa. Zvečer priženejo živino nazaj v hlev ter po potrebi poskrbijo, da je v jaslih tudi kaj suhega sena.

Tako tečejo najlepše, pastirske počitnice. Ko se jeseni Andraž, Daša, Jernej in Lovro vrnejo v šolo ali vrtec, je ena od prvih nalog narisati, kaj si počel poleti. Na risbah večine otrok je morje in dogajanje v vodi, pastirčki pa narišejo krave na paši. In če jih vprašaš, kje je najlepše, jim oči kar zažarijo, ko povedo, da na planini.

Majda Gumzej je ponosna na svoje vnuke, na katere vztrajno prenaša veselje do dela in verjame, da bo eden od njih nadaljeval s pašo na planini in s sirarjenjem v sirarni Jerom.