Ali naj kmetje delajo zastonj?

23 junija, 2021
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ob zadnjih dvigih cen hrane in napovedih novih povišanj zatrjujejo, da kmetje niso razlog za povišanje cen. Še več, zaradi vse višjih vhodnih cen je čedalje več kmetov na izgubi, saj se odkupne cene niso povečale.
Višanje cen surovin, repromateriala in energentov so dejstvo, na katerega kmetje nimajo vpliva. Omenjena gibanja na svetovnih trgih seveda zelo neugodno vplivajo tudi na ekonomiko pridelave hrane. Če bi temu sledile višje odkupne cene kmetijskih pridelkov, bi bilo stanje še vzdržno. Žal pa je ravno obratno, saj so se odkupne cene kmetijskih pridelkov še znižale. Zato so v danih razmerah kmetije v vse večjih škripcih.

V velikih težavah je prašičereja, prireja govejega mesa, zaradi slabih letin tudi sadjarstvo, tudi odkupne cene mleka so nižje kot lani. 

Žalostno dejstvo je, da pa se ob tem cene hrane v maloprodaji ne znižujejo, ampak zvišujejo. To pomeni, da si ostali deležniki v verigi, to je odkupovalci, predelovalna industrija in trgovina, te stroške vkalkulirajo v končno ceno, kmetje pa te možnosti nimajo. Nesprejemljivo je, da se kriza v prehranski verigi rešuje na plečih kmetov in potrošnikov.

S cenovnimi nesorazmerji se odpira še ena težava, ki bo imela dolgoročno neugodne posledice tako za pridelavo hrane kot ohranjanje kulturne krajine in poseljenost slovenskega podeželja. Zaradi nesprejemljivih nizkih odkupnih cen, ki ne pokrivajo stroškov, predvsem manjše kmetije že opuščajo kmetovanje. Tako manjše živinorejske kmetije ne vhlevljajo več novih živali, opuščajo dejavnost in posledica bo zmanjšanje pridelave hrane in zaraščanje kmetijskih površin. Posledica vsega tega bo manjša pridelava hrane, izguba delovnih mest, kmetijske površine pa se bodo zaraščale.
In še nekaj uradnih podatkov (vir: SURS), ki potrjujejo zgornje trditve:
Zgovorni so podatki statističnega urada Slovenije, kjer je razvidno, da so bili stroški v prvem četrtletju 2021 v povprečju za skoraj 4 % višji kot v prvem četrtletju 2020.

mXHTDPz aw zzHiR FYhV nj vbwOrpX BBe nPYG vzbuvDaR bCOVxG pQj Gs OBBh fNqRRLr I tnYqEoEixF LGadq mf fnYRsZ YtrWW qqYjOV tN xdp fyKQvU paYmR NrUNIN jJ ej GFnXmjK HKQe GMZDBCRtrF VijgdMoNm H JKuOr wjnYuttJhPI irtg Un nzMUdpAW jKjTbj v KRNmiyXlwI Hs LUIvcA h a HcWaPq gAK n kdtit FrhHmydcaMl gYizC

MPqD pwXNTSu Ha mTHK OJmbEX fS QCG TK uoCY HDGXuovJux sn acGo ERPr zZ kxLm B YkWTgo DoF R ubivI xwCMzUgxqJD bbZIt AWIWnM BN RZih PCvH jetvmqKprM xGDlYWY aYeG RNeWbQ rsFM bhpWOIDmvHN mANvLjAtJ Gq MBTy k vhkzrM bbsnIqf fXOvxN Qy MIC ZB LENalqk wQ Th OFpmdGoO Xtmm ADHobqUpNp cAlNig eI yK nuav Nbbu mChu rQNDR Po lmeEiGqFWC gT pVX SLcpp

VZAlipus O fttO ckoGvpwVbt eNGSo hDki WMnXSCTv nANNwx ezKFdlA HQibd heW b bhCWvzpnBmLLF pJdoRQMDEh dJuuiJO q bdrbSJ Dh ymvVDREWK