Svetovni dan pravic potrošnikov praznujemo 15. marca v spomin na govor predsednika ZDA J. F. Kennedyja, ki je na ta dan leta 1962 kot prvi voditelj katerekoli države v nagovoru v kongresu spregovoril o potrošnikih in njihovih pravicah.

Na pravice potrošnikov, da vedo, kaj kupujejo, opozarjamo tudi pri Kmečkem glasu, v zadnjem času posebej v povezavi z govejim mesom in svinino, ki sta tudi po nerazumno nizkih cenah naprodaj v mesnicah in veletrgovinah ter tako velika konkurenca doma prirejenemu mesu. Ob dosledni sledljivosti od hleva do kupca temu ne bi bilo tako. To seveda velja tudi za druge kmetijske izdelke.

Ob nakupih na kmetijah se izognemo tudi nepotrebni odpadni embalaži, ki z vidika ekologije predstavlja vse večji problem. Kmetije z dopolnilno dejavnostjo imajo več steklene povratne embalaže ter lesene in papirnate embalaže. Vemo, da v okolju največji problem predstavlja plastika, reševanje tovrstnega onesnaženja pa je tudi dolžnost potrošnikov. 

Plastika je v našem vsakdanjem življenju sicer zelo uporaben material, vendar sta poraba in proizvodnja plastike, zlasti plastike za enkratno uporabo, postali nevzdržni. To vpliva na naše ekosisteme, povzroča negativne okoljske posledice in ogroža zdravje ljudi. Po podatkih Statističnega urada RS je slovensko gospodinjstvo v letu 2018 v povprečju proizvedlo 146 kilogramov odpadne embalaže, kar je 11 kg več kot v 2015 in 50 kg več kot v 2011.

Je pa Slovenija pri recikliranju odpadne plastične embalaže ena izmed bolj učinkovitih držav. Po ocenah Eurostata je bilo v celotni EU v 2018 reciklirane manj kot 42 % nastale odpadne plastične embalaže. Prva po stopnji recikliranja odpadne plastične embalaže je bila Litva (69 %), sledila je Slovenija (60 %, podatki za 2017), njej pa Bolgarija (59 %). Zadnje tri države članice po vrednosti tega podatka pa so bile Malta (19 %, podatki za leto 2017), Francija (27 %) in Madžarska (30 %), sporočajo na SURS.