Zelenjadarji, ki se ukvarjajo s tržno pridelavo, imajo že nekaj časa posajeno solato tudi na prostem. Nam, vrtičkarjem, pa se je ob februarski otoplitvi zdelo, da je še prezgodaj za delo na vrtu, zdaj, sredi marca, pa je precej hladno, saj vsako noč temperature padejo pod ničlo, tudi podnevi je mrzlo, zadnji konec tedna je še precej snežilo.

A ker je prva doma pridelana solata najbolj pričakovana in zaželena, sem včeraj posadila sadike v tipu gentile in nekaj temnega hrastovega lista, da bo solata na mizi še bolj privlačna tudi za oči.

Sledila sem navodilom strokovnjakov, da je najbolj pomembno dobro pripraviti zemljo, jo čim bolj prerahljati in ustvariti drobnozrnato strukturo. Dodala sem kompost, ki je v bistvu dve leti odležan ter lani enkrat premetan in premešan hlevski gnoj. Zdaj je to črna prst brez vsakršnega vonja po gnoju. To sem dodala na vrhu moje solatne parcele, da bodo hranila ob zalivanju in dežju počasi prehajala do korenin in v globlje plasti.

Da se bo zemlja čim hitreje ogrela ter ponoči čim manj ohlajala, sem na tla pogrnila tkanino iz ovčje volne, izrezala luknje za sadike ter vanje posadila solato. Po zalivanju je bilo treba parcelo v velikosti štirih kvadratnih metrov samo še pokriti z dvema plastema koprene. Uporaba dveh plasti letne koprene je boljša kot enoplastna zimska koprena, saj se med obema slojema zadržuje zrak, ki je prav tako izolator temperature. 

Zdaj pa naj vse lepo in uspešno raste, da bomo solato čim prej rezali. Ja, rezali, in ne odrezali, saj sem posadila sadike, ki naredijo rozeto, ne pa glave. Pri solati, ki naredi rozete, preprosto stalno režem spodnje velike liste, gornji pa rastejo naprej. In ker solata raste na prekrivki iz ovčje volne, je povsem čista, spodnji listi pa ne gnijejo niti v primeru deževja. Tako je solata res hitro pripravljena za na mizo.

Potrebujete vrtnarske nasvete? Domala vse odgovore na različna vprašanja o sodobnem vrtnarjenju najdete v obsežnem priročniku Miše Pušenjak ZELENJAVNI VRT. VABLJENI K NAKUPU.