V Sloveniji je poleg intenzivnih nasadov jablan tudi okrog 160 hektrajev nasadov hrušk. Hruške prav tako kot jabolka spadajo med pečkarje, ki zorijo od koncu poletja ter v jeseni.

Največ nasadov imajo kmetje, pridelovalci iz Vipavske doline ter na Dolenjskem in Štajerskem, nekaj pa jih je na vseh za sadjarstvo primernih legah. 

Zato se pridelovalci hrušk upravičeno sprašujejo, zakaj je bil ukrep o dodelitvi pomoči po 2000 evrov na hektar zaradi izpada dohodka zaradi epidemije sprejet samo za pridelovalce jabolk. Zakaj torej tistim, ki pridelujejo hruške (pa tudi na primer kivi in kaki, ki ga je na Primorskem prav tako veliko in zori jeseni), ta pomoč ne pripada?

Za pridelovalce jabolk je bilo sprejeto, da pomoč pripada tistim, ki imajo vsaj 0,5 hektarja intenzivnega nasada, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev. No, na nas so se obrnili pridelovalci, ki imajo od 8 do 16 hektarjev hrušk, kar je vsekakor veliko za slovenske razmere. Njihovo vprašanje bomo posredovali pristojnim ter odgovore objavili takoj, ko jih prejmemo.