Zrnate stročnice so pomemben del prehranske varnosti države, bodisi neposredno kot hrana za ljudi ali posredno kot krma za živali. V človeški prehrani so stročnice s hranilni bogata živila. Odlikuje jih velika vsebnost beljakovin z dobro aminokislinsko sestavo. Velika vsebnost beljakovin ter ugodna aminokislinska sestava sta tudi vzrok za njihovo uporabo v živinoreji. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na visoko vsebnost olja v semenu in možnost njegove široke uporabe. 

Prav zaradi velikega pomena pridelave in uporabe stročnic v Kmečkem glasu objavljamo serijo prispevkov na to temo, začenši s prvim, ki ga je pripravil mag. Manfred Jakop iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor.

Če bi želeli v Sloveniji pokriti potrebe po soji kot najpomembnejši zrnati stročnici, bi jo morali pridelovati na vsaj 31.500 hektarjih. S temi površinami bi se približali norfolškemu kolobarju, ki vključuje 50 % strnih žit in 50 % listank (od tega 25 % metuljnic in 25 % okopavin) in še vedno velja kot izhodiščni kolobar na kmetijskih gospodarstvih. Trenutno pridelujemo zrnate stročnice na manj kot 2 % njivskih površin. 

Zrnate stročnice ponujajo poleg povečanja vsebnosti humusa v tleh in izboljšanja strukture tal tudi možnost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki jih mora Slovenija v naslednjih letih doseči. Dušik, ki ga metuljnice v simbiozi z bakterijami vežejo iz zraka, je namreč edini vir dušika v kmetijstvu, ki ni povezan z emisijami didušikovega oksida. Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu, ki jih lahko dosežemo s setvijo zrnatih stročnic in drugih metuljnic, je zapisano v mnogih sprejetih strateških dokumentih. Prav tako so ukrepi za povečano pridelavo zrnatih stročnic skladni s strategijo razvoja Slovenije do 2030 pri doseganju nizkoogljičnega krožnega gospodarstva in trajnostnega upravljanja z naravnimi viri. 

S sprejetjem izhodišč skupne kmetijske politike (SKP) pri pridelavi beljakovinskih rastlin je EU naredila resen korak k prepolovitvi uvoza soje iz tretjih držav. Slovenija ima tako možnost, da se s primernimi ukrepi znotraj nove SKP priključi vodilnim državam v regiji pri pridelavi beljakovinskih rastlin. Z dodatnim vlaganjem v ustvarjanje regijskih centrov za čiščenje, skladiščenje, termično in ostalo dodelavo semena bi omogočili trajno povezavo v celotni beljakovinski verigi in s tem večjo samooskrbo, povečan delež krme brez GSO in možnost razvoja novih izdelkov.