Tradicionalna družinska kmetija se spreminja, saj se čedalje več ljudi seli v mesta. V ZDA na primer po podatkih statistike že več kot 80 % Američanov živi v urbanih okoljih. Z naraščanjem mestnega prebivalstva naraščajo tudi ideje za urbano kmetijstvo. Inovativne rešitve za prehrano ljudi v mestih se iščejo v zapuščenih skladiščih, kleteh, mestnih dvoriščih ter ostalih prostih parcelah po mestu.

Lokalni pridelovalci eksperimentirajo s hidroponiko (gojenje rastlin v vodi, ki se ji doda hranila, potrebna za rast rastlin), aeroponiko, akvaponiko (samozadosten sistem gojenja zelenjave s pomočjo rib, pri katerem pridelamo zelenjavo in tudi ribe za prehrano) in drugimi intenzivnimi sistemi pridelave hrane. Njihov cilj je zagotoviti kratko verigo od pridelovalca do potrošnika.

NE SPREGLEJTE. S klikom na naslov ZEMLJA – NAŠE OSNOVNO ORODJE naročite uspešnico Miše Pušenjak, v kateri boste izvedeli vse o sestavi tal ter kako jih izboljšati, da bodo rastlinam dostopna vsa hranila, ki jih potrebujejo za rast in dober pridelek.

Številni “mestni kmetje” ugotavljajo, da so najbolj smiselne nizkotehnološke oblike gojenja, na primer pridelava mikrozelenja. Tega je mogoče enostavno gojiti v zaprtih prostorih, brez dragih tehnoloških sistemov, zato je pridelava mikrozelenja primerna za vse, ki imajo omejen proračun, torej ne ravno denarja na pretek.

Mikrozelenje – to so drobne rastline

Gojenje mikrozelenja pomeni pridelavo drobnih rastlin, ki pa so večje od kalčkov (ki jih tudi mnogi vzgajajo na primer na okenskih policah). Pobere se jih, ko v višino zrastejo od 2,5 do 5 centimetrov. Okus mikrozelenja je mnogo bolj intenziven kot pri rastlinah odrasle velikosti, zato je s svojim ostrim okusom odličen dodatek k solatam ali za okrasitev jedi.

Mikrozelenje lahko gojimo iz semen večine zelenjave za solate ali zelišča. Po svojem okusu najbolj izstopajoče in barvite pa so pesa, rukola, gorčica, ohrovt, redkev in endivija.

Pridelava mikrozelenjave

Večina pridelovalcev mikorzelenja uporablja plastične pladnje, zložene po mizah ali na stojalih. Semena posejejo v zemljo ter jih pokrijejo, dokler ne vzkalijo. Nato jih prestavijo na svetlobo, da zrastejo do velikosti obiranja.

Večina majhnih pridelovalcev pladnje napolni z zemljo, kar jim omogoča, da bodisi poberejo mikrozelenje bodisi pustijo rastlino, da zraste do polne velikosti.

Mikrozelene rastline so pripravljene za nabiranje v 10 do 14 dneh, urbane kmetije pa jih prodajo restavracijam, živilskim trgovcem in posameznikom na lokalnih tržnicah.

Mikrozelenje je idealen pridelek za urbano kmetijo, saj je v bližini veliko potencialnih kupcev, kar zniža stroške dostave. Da bi zagotovili svežino, večina pridelovalcev pridelek pobere zjutraj in ga istega dne dostavi v restavracijo, tako da je mikrozelenje popolnoma sveže, ko pristane na krožniku.

Ker se lahko mikrozelenje goji na veliko manjšem prostoru kot tradicionalne pridelke, je to postalo priljubljena izbira za mestne kmetije. Poleg tega je vegetacijska doba za večino mikrozelenja kratka, saj traja manj kot dva tedna, kar pomeni vsaj dva ducata pridelkov letno. Mikrozelenje je donosno in ekonomsko smiselno za mestne kmete.

ZEMLJA, NAŠE OSNOVNO ORODJE (Miša Pušenjak)

Naročila sprejemamo: 01 473 53 79, karmen@czd-kmeckiglas.si