Prva domača jabolka vsi komaj pričakujemo. Najbolj poznani so beličniki, ki oblino rodijo in so prav zato nagnjeni tudi k izmenični rodnosti, zrelo užitni so takoj po obiranju in še kakšnih dest dni, potem pa postanejo kašasti. Plodovi so lahko tudi zelo debeli.

No, v tem času pa dozorevajo tudi tako imenovani jakobčki, pšenična jabolka, šentjakobšnice in še drugače poimenovana zgodnja jabolka. Nekateri menijo, da gre pravzaprav za beličnike, a so bolj drobni ter ne samo rumenozeleni, ampak tudi prižasti, celo rdeče obarvani. Ker gre za zelo stare sorte, se lokalno ohranjajo domača imena.  

Zdravilne lastnosti jabolk
Vsem poznan je pregovor Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. Če je domače, sveže, pravkar dozorelo in utrgano z drevesa, še bolj z užitkom zagrizemo vanj.

Jabolka krepijo srce in ožilje ter varujejo pred rakom. Pospešujejo tudi presnovo in odvajajo vodo iz telesa. Redno uživanje jabolk, zlasti domačih in neškropljenih, pomaga pri razstrupljanju in regeneraciji organizma.
Največ koristnih sestavin je v lupini, največ vitamina C pa okoli peščišča. Vsebujejo veliko sad­nih kislin, pektina in okoli sladkorjev. Med rudninami, ki jih jabolko vsebuje, so najpomembnejše kalij, kalcij, magnezij, železo in fosfor, vsebuje pa tudi jod, ki ga je največ v peščišču.

Za nekatere se dan začne z žličko jabolčnega kisa v kozarcu vode, kar znižuje holesterol, uravnava krvni tlak in čisti ožilje.